Je lahko sporazum med Lidijo Glavino in SDH poslovna skrivnost?

Tudi ob sestopu po več kot dveh letih na čelu SDH prav veliko razlogov za slabo voljo ni bilo. Nov dogovor o nadaljnjem sodelovanju in – kot je poročal Dnevnik – enake ugodnosti za Lidijo Glavina. Čeprav v Slovenskem državnem holdingu skrbno skrivajo podrobnosti sporazuma, bi se to v prihodnje lahko spremenilo.

Kot je povedala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, so SDH naložili, da mora v 31 dneh sporazum izročiti prosilcu, ki je ta sporazum zahteval. "Seveda ne v celoti, ampak zagotovo pa v tistih delih, ki pomenijo porabo javnega denarja," je povedala. 

Skriti bodo tako ostali le osebni podatki, medtem ko bo SDH – kot državna družba v skladu zakonom – moral razkriti podrobnosti porabe davkoplačevalskega denarja.

Glavina naj bi SDH-ju svetovala še vsaj eno leto in za to prejemala okoli 11 tisoč evrov bruto plače. Obdržala bo tudi tudi službeno vozilo znamke Audi in mobilni telefon. Le ena večja sprememba – zdaj že nekdanja predsednica naj bi delo po novem opravljala kar od doma. Odličen izplen ali kot to imenujejo v državnem holdingu: poslovna skrivnost. 

"Ja velikokrat zasledimo to, da se subjekti ali zavezanci po zakonu o dostopu do informacij sklicujejo na tako imenovano poslovno skrivnost tudi tam, kjer tej ni mesta," je še dejala Prelesnikova. Tudi v tem primeru ne gre za nikakršno poslovno skrivnost, je jasna Prelesnikova. 

Seveda lahko SDH kot zavezanec zoper našo odločitev vloži tožbo, ob tem dodaja Prelesnikova. Razkritje bi se tako lahko zavleklo vsaj še za leto dni. Da so nad dogajanjem zaskrbljeni, so nam danes potrdili tudi na računskem sodišču, kjer so že sprožili predrevizijski prostopek. 

"To je seveda pravica računskega sodišča in nenazadnje tudi dolžnost. in najbrž ne bo prvič ko se je računsko sodišče postavilo na stališče, da je SDH tudi lahko revidiranec v njihovih postopkih," zaključi Prelesnikova. 

Težko je sicer verjeti, da SDH ne bi upošteval t.i. Lahovnikovega zakona, ki ureja plače v državnih podjetjih. Revizorji bodo tako najverjetneje ugotavljali, ali so pri pisanju sporazuma upoštevali načelo gospodarnosti.