Tujina

Je Šešelj vedel za Đinđićev atentat?

Beograd, 23. 11. 2006 13.56 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Priča v procesu proti obtožencem za umor Đinđića zatrjuje, da je bil vodja radikalcev Šešelj seznanjen z atentatom.

Priča v procesu proti obtožencem za umor srbskega premierja Đinđića trdi, da je vodja radikalcev Šešelj vedel za atentat.
Priča v procesu proti obtožencem za umor srbskega premierja Đinđića trdi, da je vodja radikalcev Šešelj vedel za atentat. FOTO: POP TV

Trenutno najbolj zanimiva zaščitena priča iz srbskega kriminalnega podzemlja Dejan Milenkovič - Bagzi je prvi dan pričanja v procesu proti obtožencem za umor srbskega premierja Zorana Đinđića zatrdil, da sta bila z načrtovanim atentatom seznanjena tudi takratni podpredsednik vlade Nebojša Čović ter haaški obtoženec in vodja radikalcev (SRS) Vojislav Šešelj.

Bagzi je bil pripadnik zemunskega klana, nekdaj najbolj zloglasne kriminalne združbe v Srbiji, ki naj bi načrtovala in izvedla umor Djindjiča pred sedežem srbske vlade 12. marca 2003. Danes je povedal, da sta odločitev o atentatu na premierja sprejela vodja zemunskega klana Dušan Spasojević in prvoobtoženi Milorad Luković - Legija, kar sicer ni kakšna posebna novost.

Čović in Šešelj zanikata obtožbe

Čovič je že odločno zanikal Bagzijeve trditve, v imenu Šešlja pa je to storil njegov namestnik na čelu SRS Tomislav Nikolić. Posamezni srbski mediji so pred dnevi namignili, da je Šešelj "pohitel" s prostovoljno predajo haaškemu sodišču, kjer naj bi mu začeli soditi v ponedeljek. Vodja radikalcev je odšel v Haag 24. februarja, dobra dva tedna pred umorom Đinđića, pred tem pa je na poslovilnem shodu, ki ga je priredila njegova stranka namignil, da Srbijo "čaka krvava pomlad".

Takratni podpredsednik vlade Čivić je že odločno zanikal Bagzijeve trditve.
Takratni podpredsednik vlade Čivić je že odločno zanikal Bagzijeve trditve. FOTO: Reuters

Zaščitena priča oziroma sodelavec tožilstva Bagzi je izginil neznano kam takoj po atentatu na Đinđića, julija leta 2004 pa so ga grške oblasti aretirale v Solunu in ga Beogradu izročile februarja lani. Javnost v Srbiji je nestrpno pričakovala začetek pričanja, ker naj bi Bagzi po nekaterih napovedih pojasnil še vrsto drugih umorov v Srbiji.

Obtožencem za umor srbskega premierja so začeli soditi decembra 2003, maja 2004 pa se je nepričakovano predal prvoobtoženi Legija, sicer nekdanji poveljnik zdaj že razpuščene posebne policijske enote (JSO) in sodelavec zemunskega klana. Legija je prvoobtoženi še v nekaj postopkih, za umor nekdanjega srbskega predsednika pa mu je sodišče že odmerilo največjo možno kazen - 40 let zapora.

Posamezni analitiki menijo, da Bagziju ne gre preveč verjeti, saj naj bi bil njegov glavni namen rešiti lastno kožo. To naj bi veljalo tudi za ostale zaščite priče, ki so bili prvotno prav tako na skupni obtožnici za umor Đinđića in druga huda kazniva dejanja. Med njimi je najbolj znan Ljubiša Buha - Čume, vodja surčinskega klana, nekdaj najbolj močne beograjske kriminalne združbe, ki ji je primat odvzela tekmica iz Zemuna. Bagzi je bil prvotno desna roka Čumeta, v zemunski klan pa naj bi prestopil ob koncu leta 2002.

Za Bagzija je širša javnost prvič slišala tri tedne pred Đinđićevim umorom, in sicer kot za tistega, ki je sodeloval pri tretjem poskusu atentata na srbskega premierja. 21. februarja 2003 se je namreč poskušal z manjšim tovornjakom zaleteti v kolono, v kateri je bil tudi avtomobil z Đinđićem . Policija ga je aretirala na kraju dogodka, sodnik pa mu je odredil osemdnevni pripor in zoper njega sprožil kazenski postopek - zaradi ponarejanja dokumentov. Dva dni pozneje so ga izpustili z obrazložitvijo, da ni zakonske podlage za nadaljnji pripor.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.