Po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na izjave tedanjih talcev, je bil iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad eden od ključnih ljudi, ki so organizirali ugrabitev v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu novembra leta 1979.
Upokojeni ameriški polkovnik Charles Scott je povedal, da je Ahmadinedžada spoznal takoj, po njegovih besedah pa naj bi bil odgovoren za zasliševanje talcev in naj bi se zavzemal za ostrejše ravnanje z njimi. "Novi iranski predsednik je terorist," trdi danes 73-letni Scott, ki je kot talec v ujetništvu iranskih ugrabiteljev preživel 444 dni. "Takoj ko sem videl njegovo sliko, sem vedel, da je to on," je poudaril.
Drugi talec, 64-letni marinec Donald Sharer, pa se domnevnega ugrabitelja Ahmadinedžada spominja kot zelo krutega človeka, ki je imel velik vpliv na ostale ugrabitelje.
Ugrabitelji zanikajo
V uradu Ahmadinedžada so že zanikali, da bi sodeloval pri napadu na ameriško veleposlaništvo, pojasnil o njegovi morebitni vlogi v nadaljevanju krize pa niso posredovali.
"Ahmedinedžan ni bil med tistimi, ki so po revoluciji zasedli ameriško ambasado," je zatrdil tudi eden od vodji ugrabiteljev Abas Abdi. Drugi, Mohsen Mirdamadi, ki je po krizi s talci postal poslanec v iranskem parlamentu, trditve nekdanjih talcev prav tako zanika.
Iz Bele hiše pa so sporočili, da obtožbe že preverjajo, od iranskega predsednika pa je odgovore o njegovi preteklosti že zahteval tudi ameriški predsednik George Bush. Če bi se te
obtožbe na račun Ahmadinedžada izkazale za resnične, bi lahko še bolj
zaostrile že sedaj ne preveč prijazne odnose med Iranom in ZDA.
Kriza s talci
Kriza s talci se je začela 4. novembra 1979, ko so skrajni iranski študentje zajeli ameriško veleposlaništvo v Teheranu, ker Washington ni hotel izročiti tedaj strmoglavljenega iranskega šaha Mohameda Reze Pahlavija, da bi mu sodili. Šah, ki so ga ZDA podpirale, je ob začetku islamske revolucije pobegnil iz države, oblast pa je prevzel verski voditelj, veliki ajatola Homeini.
Z zajetjem ameriškega veleposlaništva in 52 talcev sta državi prišli na rob vojne, njuni odnosi pa so še danes na ravni sovražnosti. Kriza se je razpletla šele po 444 dneh, a je tedanjega ameriškega demokratskega predsednika Jimmyja Carterja stala ponovne izvolitve v Belo hišo. Šele z
njegovim naslednikom, republikancem Ronaldom Reaganom, je Teheran privoli v izpustitev talcev, vendar, kot se je kasneje izkazalo, zaradi tajnih obljub ZDA o pomoči Iranu v vojni z Irakom. To je kasneje postalo znano kot afera Irangate, ki je močno omajala Reaganov ugled.
