Ameriški časnik Washington Post je v ponedeljek objavil, da je ameriški predsednik Donald Trump 10. maja v Ovalni pisarni ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu in veleposlaniku Sergeju Kisljaku izdal zaupne informacije glede vojne proti terorizmu. Bela hiša pisanje časnika zanika, senatorji pa jo kljub temu pozivajo, naj se spravi v red.
Washington Post poroča, da je Trump Rusom prenesel informacijo, ki so jo ZDA dobile od tuje države, pri čemer naj bi ogrozil obveščevalne vire te neimenovane države. ZDA niso dobile dovoljenja, da lahko to informacijo delijo z drugimi državami, najmanj pa z Rusijo. Šlo naj bi za informacijo okrog grožnje Islamske države z napadi na potniška letala z bombami, skritimi v prenosnih računalnikih.
Časnik se sklicuje na neimenovane vire v Trumpovi vladi, Bela hiša pa je te informacije zanikala. Svetovalec za nacionalno varnost Herbert McMaster je zagotovil, da je poročanje časopisa napačno, ker ni bilo govora o občutljivih obveščevalnih virih ali metodah. Državni sekretar Rex Tillerson je to potrdil in dodal, da ni bilo govora niti o vojaških operacijah. Tudi predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je po poročanju Reutersa na družbenem omrežju Facebook zapisala, da gre za lažno novico.
Washington Post pravi, da je Trump s tem ogrozil sodelovanje z zavezniško državo, ki dobro pozna notranje delovanje IS. "Trump je, kot kaže, zelo malomaren in ne dojema resnosti stvari s katerimi se ukvarja, še posebej ko gre za obveščevalne dejavnosti in nacionalno varnost. Vse skupaj je še bolj zamegljeno zaradi težav, ki jih ima z Rusijo," je za časopis povedal neimenovani nekdanji visoki uradnik ameriške vlade.
"Kot predsednik sem z Rusijo želel deliti podatke o terorizmu in letalski varnosti, do česar imam vso pravico," je zgodaj zjutraj po lokalnem času sporočil prek Twitterja. K temu so ga po njegovih besedah spodbudili "humanitarni razlogi", poleg tega pa želi, da "Rusija v veliki meri okrepi svoj boj proti IS in terorizmu".
Trumpova poteza ni nezakonita, saj je kot predsednik ZDA dejansko v položaju, ko lahko izdaja podatke. A pričakovati je, da bo njegovo dejanje poželo močne kritike tako demokratov kot tudi republikancev.
Predsednik senatnega odbora za mednarodne zadeve republikanec Bob Corker iz Tennesseeja je posvaril, da se mora Bela hiša nujno spraviti v red, ker očitno drvi navzdol in mora najti način, da se ujame. "Ekipa za nacionalno varnost je trdna in dobro dela, vendar pa zaradi pomanjkanja discipline nastaja zmešnjava, ki ustvarja zaskrbljujoče ozračje," je posredno ošvrknil Trumpa.
Demokrat Mark Warner iz Virginije je bil bolj neposreden. "Če je to res, potem gre za veliko zaušnico obveščevalcem in za tveganje varnosti virov in metod, za kar ni opravičila, še posebej, ko gre za Ruse," je sporočil senator.
Poročanje Washington Posta nakazuje, kako se bo še nekaj časa odvijala ameriška politika. Trump je odpustil direktorja FBI Jamesa Comeyja, ki je vodil preiskavo ruskega vpletanja v volitve v korist Trumpa. Državni uradniki so že prej izdajali zaupne informacije medijem, sedaj pa si je predsednik nakopal na glavo še jezo agentov FBI, ki so imeli Comeyja radi.
Zadnja anketa agencije Reuters in inštituta Ipsos ugotavlja, da si 59 odstotkov Američanov želi neodvisne preiskave ruskega vpletanja v volitve. Med njimi je 41 odstotkov republikancev ter 79 odstotkov demokratov. Delež republikancev se je od podobne ankete februarja povečal za 11 odstotkov. Kar 36 odstotkov Američanov nima nobenega zaupanja v vlado, Trump pa se lahko tolaži s tem, da jih 43 odstotkov nima nobenega zaupanja v kongres, 44 odstotkov pa nobenega zaupanja v medije.
Trump v Beli hiši gosti turškega predsednika Erdogana
Predsednik Trump bo danes v Beli hiši sicer gostil turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Slednji upa, da bo predvsem v pogovorih na štiri oči lahko prepričal Trumpa v izboljšanje sicer vse bolj obremenjenih odnosov med državama.
Odnosi med Turčijo in ZDA so se skisali predvsem v zadnjem obdobju administracije prejšnjega predsednika ZDA Baracka Obame zaradi ameriške podpore kurdskim borcem v Siriji in zaradi zavračanja, da bi Turčiji izročili klerika Fethullaha Gülena, ki ga Erdogan krivi za poskus državnega udara julija lani.
Trump je bil sicer med prvimi, ki je Erdoganu čestital za uspeh na referendumu 16. aprila, na katerem so volivci s sicer tesno večino podprli ustavne spremembe za povečanje pooblastil predsednika države, torej Erdogana samega. To je bilo v očitnem kontrastu z zadržanostjo voditeljev evropskih držav, pa celo State Departmenta.
V Ankari so na to naklonjenost močno stavili, a vmes je Washington napovedal oboroževanje sirskih Kurdov za njihov boj proti teroristični skupini Islamska država. To pa je močno vznejevoljilo Turčijo, ki v tem vidi potencial za krepitev moči turških Kurdov in zlasti prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), s katero se bojuje na jugovzhodu države.
Erdogan naj bi šel zdaj v Washington s ciljem, da doseže umik odločitve o oboroževanju sirskih Kurdov in izročitev "pučista" Gülena, pred njim pa bo tudi reševanje problema aretacije v ZDA turško-iranskega poslovneža Reze Zarraba in vodilnega moža Halkbanke Hakana Atille, ker naj bi pomagala Iranu pri izogibanju sankcijam.
Po drugi strani pa analitiki opozarjajo, da Trump, tudi če bo to morda obljubil, ne more direktno doseči izročitve Gülena mimo neodvisnega ameriškega pravosodnega sistema. Vprašanje je, kako bo Erdogan to sprejel.
KOMENTARJI (174)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.