Bruselj iz več razlogov pričakovana tarča teroristov

Nekateri analitiki se sprašujejo, ali je zadnji napad v Bruslju povračilni ukrep zaradi aretacije ključnega osumljenca za teroristične napade v Parizu Salaha Abdeslama. Ta je sicer med zaslišanjem namignil, da se pripravljajo novi napadi, kar je že v nedeljo potrdil belgijski zunanji minister Didier Reynders.

Salaha Abdeslama so prijeli v petek v Bruslju, belgijski uradniki pa so v zadnjih dneh že svarili pred povračilnimi ukrepi islamističnih ekstremistov po njegovi aretaciji. Da so teroristi res pripravljali nove napade, kaže tudi dejstvo, da so med hišnimi preiskavami varnostne službe odkrile veliko količino orožja. Abdeslam pa je očitno okoli sebe spletel novo teroristično mrežo.

CNN, ki se sklicuje na belgijske uradnike, je poročal, da v Franciji, Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem, deluje od 120 do 180 operativcev v 20 spečih celicah, ki samo čakajo na ukaz, da izvršijo napade.

Eno je jasno: teroristi so s tem poslali sporočilo, da so kljub aretaciji "pomembne" osebe, še vedno aktivni, še vedno lahko izvajajo teror in razdvajajo ljudi z nasiljem. Bolj kot za povračilen ukrep gre torej za demonstracijo njihove moči.

Lobnikar: Bruselj iz več razlogov pričakovana tarča teroristov

Da je Bruselj zelo verjetno na seznamu tarč teroristov, se je lahko predvidevalo vnaprej, je po današnjih terorističnih napadih v belgijski prestolnici ocenil strokovnjak za varnostne vede Branko Lobnikar. Razlogov, zakaj prav belgijska prestolnica, je več, med drugim verjetno vsaj delno tudi nedavna aretacija Salaha Abdeslama.

Na splošno je najbolj pogosta tarča terorističnih napadov kritična infrastruktura, kamor spadajo železnice, letališča, vse komunikacijske povezave.

Tudi tehnike teroristov so bolj ali manj jasne – samomorilski napadalci z eksplozivom in kalašnikovke, ki so zaradi svoje dostopnosti na črnem trgu najbolj uporabljeno orožje, je dejal Lobnikar.

Poleg tega teroristi pri izbiri svojih ciljev logično iščejo "najbolj pomembne nevralgične točke", kar Bruselj kot upravno in politično središče EU ter tudi sedež Nata zagotovo je.

"Teroristi napadajo tiste točke, kjer bo imel njihov napad največji učinek. Zato je verjetnost terorističnega napada v Velikih Laščah skoraj ničen, v Londonu, Parizu, Bruslju pa je veliko večji."

Napadi bi delno lahko bili povračilni ukrep za aretacijo Abdeslama

Obenem ne moremo mimo tega, da je bil organizator novembrskih terorističnih napadov v Parizu očitno pred dnevi aretiran v Bruslju, se je tam skrival in imel neko podporno mrežo, in napadi so verjetno vsaj delno "povračilni ukrep na aretacijo", meni Lobnikar.

Z vseh teh vidikov današnji napadi ne presenečajo, ocenjuje – Bruselj torej kot nekakšna "presečna množica", kjer so imeli teroristi neko strukturo ljudi na območju, poleg tega pa je to ena glavnih nevralgičnih točk v Evropi.

Ker imajo tudi teroristi omejene resurse in cilje skrbno izbirajo, Slovenija verjetno ni med njihovimi najverjetnejšimi tarčami. Zato zaradi današnjih dogodkov po mnenju Lobnikarja "več kot še dodatna čuječnost obveščevalnih in varnostnih služb v Sloveniji ni nujno potrebna". Strinja se torej z odločitvijo pristojnih, da stopnje ogroženosti v Sloveniji zaenkrat verjetno ni treba dvigovati.

'Evropska politika prej vir težav, kot rešitev'

Kakšne druge alternative kot je nadaljnja krepitev mednarodnega sodelovanja v boju proti posledicam terorizma sicer Lobnikar ne vidi in pri tem kot "na mestu" ocenjuje tudi razmislek o vzpostavitvi kakšnih novih struktur, ki bi bile bolj operativne.

A kot obenem opozarja, "obveščevalne in varnostne službe lahko marsikaj preprečijo, ne morejo pa zagotoviti absolutne varnosti. Te enostavno ni. Tudi z najboljšim možnim sodelovanjem se vsega ne da preprečiti. Na žalost je to pač dejstvo," je dejal.

In to je bilo dejstvo že tudi včeraj, dodaja. Ko govorimo o stopnji ogroženosti, je ta v zadnjem času seveda večja, a to je tudi posledica nekih geopolitičnih procesov, ki potekajo že dolgo.

Zato se moramo, kot poudarja, ob preprečevanju posledic terorizma nujno tudi "vprašati, kaj so vzroki, in poskušati vsaj na dolgi rok odpraviti tudi te, sicer se lahko še dolgo gremo le ravbarje in žandarje".

Obenem je malo okrcal politike, saj je poudaril, da bi se moralo strokovnjakom s področja varnostnih ved prepustiti, da skupaj poiščejo odgovore na izziv terorizma, saj prepuščanje tega lokalnim politikom vodi le še v večje težave. "Evropska politika je prej vir težav kot rešitev," je dejal.