To je sporočil predstavnik britanskega zunanjega ministrstva, ki je povedal, da je primerjava zobovja pokazala, da najdeno truplo ne more pripadati humanitarni delavki britanskega porekla, ki naj bi jo umorili ugrabitelji.
Hassanova je bila ugrabljena 19. oktobra, ko je odhajala na delo. Bila je namreč direktorica humanitarne organizacije CARE International. Štiri tedne po ugrabitvi je arabska televizija Al Džazira prejela posnetek umora zahodnjaške ženske, za katero menijo, da je Hassanova. Tudi njena družina je kmalu zatem sporočila, da so Margaret Hassan ugrabitelji verjetno umorili.
Kljub negativnemu rezultatu analize najdenega trupla pa britansko zunanje ministrstvo z veliko verjetnostjo domneva, da je bila 59-letna Hassanova umorjena. "Še vedno verjamemo, da je Margaret Hassan bila verjetno umrojena. Ne moremo pa biti popolnoma prepričani, dokler ne najdemo trupla. Ta pa se očitno še ni zgodilo," je povedal predstavnik ministrstva.
"Vse kar imamo kot dokaz je video posnetek umora. Mnenja smo, da posnetek kaže, da je Hassanova bila umorjena, vendar tega ne moremo sklepati s stoodstotno gotovostjo," je še dejal.
Kurdski stranki s skupno listo na volitve
Glavni kurdski stranki v Iraku sta sporočili, da bosta s skupno listo nastopili na splošnih iraških volitvah in volitvah za kurdski parlament. Po srečanju z vodjo Domoljubne unije Kurdistana (UPK) Džalalom Talabanijem je namero o skupni listi Kurdov sporočil vodja Demokratske stranke Kurdistana (PDK) Masud Barzani.
"Razmere nas silijo, da postavimo v ospredje prihodnost Kurdistana pred našimi posamičnimi interesi ter da nastopimo na skupni listi, ki bo zagotavljala pravice iraškim Kurdom," je še dejal Barzani. Talabani pa je na skupni novinarski konferenci pozval prebivalce Kurdistana k udeležbi na volitvah, pri tem pa je kot pomembnega označil vsak glas za pridobitev čimveč sedežev v nacionalni skupščini.
Stranki nadzirata tri kurdske province na severu Iraka. Kurdi sicer tvorijo kakih 20 odstotkov iraškega prebivalstva, z več poslanci v parlamentu pa bi si zagotovili večji vpliv pri oblikovanju nove ustave, v kateri želijo ohraniti svojo avtonomijo. Osrednja volilna komisija je sicer doslej potrdila že 18 kurdskih volilnih list.
Iraški predsednik Gazi al Javer pa je medtem v Bagdadu sporočil, da je oblikoval novo stranko, ki je odprta za vse etnične in verske skupine, in ki bo kandidirala na volitvah.
Al Javer oblikoval stranko Iračani
Al Javer je dodal, da bo stranka z imenom Iračani branila temeljne državljanske pravice, enotnost in zvezni značaj države ter ključno vlogo zasebnega sektorja v gospodarstvu.
Na volitvah 30. januarja naj bi Iračani volili 275 poslancev prehodne nacionalne skupščine, Kurdi pa še 111 poslancev za svoj avtonomni parlament, ki je bil ustanovljen leta 1992.
Nove civilne žrtve
V napadu z avtomobilom bombo na konvoj vozil v Bagdadu, v katerem so se peljali civilisti, ki delajo za ameriško vojsko, je umrl najmanj en človek, število ranjenih pa ni znano. Konvoj je bil v času napada na poti na bagdadsko letališče. Eno od vozil v konvoju je bilo popolnoma uničeno.
V času napada v mestu Bakuba severno od Bagdada se je skupina otrok igrala pred hišo. Trije otroci, stari od pet do 12 let, so bili takoj mrtvi, štiri pa so s hudimi poškodbami prepeljali v bolnišnico. Kdo stoji za napadom, ni znano.
V samomorilskem napadu z avtomobilom bombo v kraju Latifija južno od Bagdada pa je bilo ranjenih sedem ljudi. V napadu je umrl tudi samomorilec.
Večnacionalne sile pa so v operacijah v t. i. trikotniku smrti južno od Bagdada v minulem tednu aretirale 210 domnevnih skrajnežev. Kakih 5000 ameriških, iraških in britanskih vojakov je 23. novembra začelo ofenzivo proti skrajnežem, ki so izvajali napade na civiliste in iraške sile v tej regiji.
Šalan: Ni vseh pogojev za volitve 30. januarja
Iraški obrambni minister Hazem Šalan je na novinarski konferenci v Rimu izjavil, da niso izpolnjeni vsi pogoji za izvedbo volitev v Iraku 30. januarja 2005.
"Imam vtis, da ni vseh pogojev za volitve v Iraku. Obstaja neskladje med razpoložljivostjo informacijskih sredstev, obstaja vprašanje varnosti," je povedal Šalan. Iraški predsednik Gazi al Javer pa se je medtem v Bagdadu izrekel za ohranitev predvidenega datuma splošnih volitev.
"Med drugim nisem miren glede varnosti, saj so naše meje odprte in sovražniki in teroristi vstopajo iz sosednjih držav. A sem vojak in ubogam ukaze. Pripravljeni smo storiti tako, da bo določeni datum volitev spoštovan, če bo takšna odločitev iraške vlade, Združenih narodov in drugih mednarodnih dejavnikov," je še dejal obrambni minister, ki je od ponedeljka na obisku v Italiji.
Iraški predsednik Gazi al Javer pa se je kljub pozivom nekaterih zmernih strank k preložitvi volitev izrekel za ohranitev predvidenega datuma. "Z moralnega in zakonskega stališča moramo spoštovati datum volitev," je dejal na novinarski konferenci v Bagdadu. Glede pomislekov o varnosti pa je al Javer povedal, da bodo volitve pomagale pri rešitvi vrste problemov v Iraku in da bodo dale legitimnost voditeljem države.
Večji nadzor na iraških mejah
Notranji ministri Iraka, njegovih sosed ter Egipta so se na dvodnevni konferenci o varnosti v Teheranu danes zavzeli za okrepitev regionalnega sodelovanja proti upornikom v Iraku. Notranji ministri Iraka, Irana, Savdske Arabije, Kuvajta, Sirije, Turčije, Jordanije in Egipta so v sklepni izjavi tudi vztrajali pri suverenosti in neodvisnosti ter ozemeljski celovitosti Iraka ter pri pravici Iračanov do stabilnega in varnega življenja.
