Hrvaška je postala 'problematično dete Evropske unije'

Hrvaška je zaradi naraščajočega nacionalizma in proustaškega revizionizma postala "problematično dete Evropske unije". Vsaj tako trdi norveški časopis Dagsavisen, ki ga povzema hrvaški Index.hr, v članku z naslovom "Hrvaški duhovi". 

"Nacionalisti na Hrvaškem so sovražno nastrojeni do beguncev, pripadnikov skupnosti LGBT, neodvisnih novinarjev, umetnikov, aktivistov za človekove pravice in vseh, ki so drugačni od njih ali razmišljajo drugače," pišejo in hkrati spominjajo, da je morala naša južna soseda izpolniti stroge kriterije, da se je lahko pridružila EU in zvezi Nato, da proces še zdaleč ni rešil vseh težav v državi. 

Dagsavisen navaja, da na Hrvaškem obstajajo močne sile, ki želijo "revidirati preteklost in očistiti NDH, fašistično državo, ki je sodelovala z nacisti v času druge svetovne vojne. To je boj, ki mu ni videti konca, in realnost, ki jo morajo vsi hrvaški politiki vzeti v obzir," pri tem pa omenjeni časopis navaja tudi zloglasne izjave Franje Tuđmana, da je vesel, da njegova žena ni Judinja ali Srbkinja.

"Nacionalisti in branitelji vlečejo vzporednice med NDH in vojno za neodvisnost Hrvaške v 90-ih letih prejšnjega stoletja," zato ni presenetljivo, da se dandanes na Hrvaškem uporablja ustaški pozdrav Za dom spremni.

Ob tem spominjajo tudi na dejstvo, da je bilo v Jasenovcu v času Neodvisne države Hrvaške ubitih najmanj 80.000 Srbov, Judov, Romov in Hrvatov, ki so nasprotovali ustaškemu režimu, ter na kontroverzno vlogo Hrvaške v času vojne za BiH v 90. letih.

In kakšna je pri tem vloga Katoliške cerkve?

Nacionalistične sile v državi kažejo odpor in nasprotujejo tistim, ki želijo spravo in rešitev hrvaških vojnih zločinov. Pri tem lahko spomnimo na primer Iniciative mladih za človekove pravice, ki je pozvala predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, da izrazi obžalovanje za nasilje in zločine storjene proti srbskim žrtvam v okviru operacije Nevihta. Ta nevladna organizacija je bila hitro razglašena za nacionalnega izdajalca v državnih medijih, njeni člani pa so bili podvrženi javnemu pregonu in sovraštvu. 

In pri tem časopis navaja Katoliško cerkev kot ključnega akterja v tovrstnih nacionalističnih politikah, kar je bilo očitno še zlasti, ko je bilo govora o ratifikaciji Istanbulske konvencije, ki govori o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.

In vse večji in razširjeni nacionalizem in avtoritarno upravljanje, ki predstavljata temelj upravljanja z državo, nista z ničemer izzvana, visoka brezposelnost, slab socialni sistem, korupcija in nepotizem pa so še dodatni dejavniki, ki prispevajo k temu, da so ljudje pripravljeni sprejeti etnično, versko in spolno diskriminacijo, ter zlorabo moči, še pišejo v norveškem časopisu in pri tem apelirajo na norveške oblasti, da od Hrvaške zahteva, da se sooči z omenjenimi izzivi.

Ob tem lahko omenimo, da z začetkom novega šolskega leta na Hrvaškem poteka tudi debata o obvezni literaturi v osnovnih šolah, natančneje gre za knjigo Stjepana Tomaša z naslovom 'Moj tata spava s anđelima - Mali ratni dnevnik', ki govori o deklici Cvijeti Matković in njenem življenju v času hrvaške domovinske vojne. Knjiga je že več let deležna številnih kritik strokovnjakov na področju izobraževanja, resorno ministrstvo pa je še vedno ni izvzelo s seznama obvezne literature za šesti razred osnovne šole, a tam zatrjujejo, da se bo to zgodilo že prihodnje šolsko leto. Roman slavi ustaštvo kot edinstveni izraz domoljubja ter slavi ustaške zločince in pozdrave, hkrati pa spodbuja nestrpnost do srbskega prebivalstva.