Nekdanji kosovski premier Ramush Haradinaj se je vrnil v
Prištino, potem ko je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na
območju nekdanje Jugoslavije v ponedeljek odločilo, da lahko počaka na
prostosti do začetka sojenja leta 2007, poročajo številne tiskovne
agencije. Haradinaju naj bi na sedežu pokrajinske vlade priredili
sprejem, ki se ga je udeležil tudi premier Bajram Kosumi.
Tiskovna agencija Srbije in Črne gore Tanjug pa nasprotno trdi,
da je Haradinaj še vedno v haaškem priporu v Scheveningenu, in sicer
zaradi proceduralnih zapletov. Pri tem se sklicujejo na zanesljive vire
pri haaškem sodišču". Ti viri naj bi tudi zatrdili, da bo Haradinaj v
Prištino odpotoval v četrtek.
Haaška obtožnica Haradinaja bremeni pregona in prisilnega
premeščanja ljudi, umorov, posilstev, okrutnega ravnanja, uničevanja
premoženja in protizakonitega zapiranja ljudi. Omenjene zločine naj bi
izvršil v obdobju do 1. marca do 30. septembra 1998 na območju
kosovskih naselij Dečani, Peč, Djakovica, Istok in Klina nad srbskim
prebivalstvom ter Albanci in Romi, ki so jih imeli za kolaboracioniste
in niso podpirali Osvobodilne vojske Kosova (OVK), katere član je bil
Haradinaj.
Orić oproščen dveh obtožb
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je nekdanjega poveljnika muslimanskih sil v Srebrenici Naserja Orića oprostilo v dveh od šestih točk obtožnice, ki zadevajo plenjenje. Plenjenja so dokazana, vendar ne pomenijo kršitve vojnega prava, saj je bilo prebivalstvo sestradano, je odločitev pojasnil sodnik Carmel Agius.
Kot je dodal, je lačno prebivalstvo Srebrenice pozivalo k pomoči, ki pa je ni dobilo, saj je bilo odrezano od sveta. Orić je namreč med srbskim obleganjem Srebrenice napadal srbske vasi okoli mesta, kjer je plenil orožje in hrano za sestradano prebivalstvo.
Orić je v šestih točkah obtožnice obtožen osebne in poveljniške odgovornosti za kršitev vojnega prava zaradi zločinov, ki so jih zagrešile muslimanske sile pod njegovim poveljstvom v napadih na 50 srbskih vasi v širši okolici mesta med junijem 1992 in marcem 1993. Pod njegovim poveljstvom naj bi muslimanski vojaki mučili in pobijali Srbe.
Obramba je zahtevala, da bi Orića zaradi pomanjkanja dokazov oprostili, a je sodni senat danes to zavrnil in ocenil, da je tožilstvo predstavilo dovolj dokazov za izrek sodbe.
