Nad delom začasnega upravitelja, upokojenega ameriškega generala, so navdušeni predvsem iraški Kurdi, mnogi pa opozarjajo, da je Garner proizraelski trgovec z orožjem.
Če dolgoletni prijatelj Donald Rumsfeld ne bi poklical Garnerja nazaj na delo, bi ta verjetno ribaril kje na počitnicah ali pa kako drugače zapravljal premoženje, ki si ga je ustvaril s prodajo orožja. Pred prihodom na mesto začasnega civilnega upravitelja Iraka je namreč predsedoval podjetju Sy Colman, ki ima milijonske pogodbe za prodajo orožja Pentagonu, domnevno pridobljene tudi s pomočjo Garnerjevih zvez. Podjetje je izdelalo večino raket, tudi Patriote, ki jih je ameriška vojska uporabila v nedavnem napadu na Irak. S Patrioti se je Garner ukvarjal že v prvi Zalivski vojni, ko mu je kljub precejšnji neuspešnosti raket uspelo prepričati ameriški kongres, da rakete delujejo dobro.
Po študiju v vojsko
Garner je študiral zgodovino in javno upravo, leta 1960 pa se je odločil za ameriško vojsko. Njegovih bližnjih odločitev ni presenetila, saj naj bi že šest letnega Jayja nekoč fotografirali v vojaški uniformi, ki je potem ni več hotel sleči. Na to fotografijo je njegova mati pred nekaj leti zapisala: "Fant, ki je dosegel sanje."
In Garner je res pravo utelešenje ameriških sanj. Je nekdanji kapetan srednješolske nogometne ekipe poročen s kapetanko navijačic na svoji šoli. V letni knjigi je pod njegovim imenom zapisano: "Mama pravi, da bom nekoč predsednik."
Strokovnjak za raketne sisteme je tudi vietnamski veteran. Tam je bil celo dvakrat – prvič kot svetovalec pehotnih enot in drugič kot svetovalec pri vračanju beguncev. Podobno izkušnjo ima tudi iz Zalivske vojne, ko je bil po koncu napadov določen za nadzornika ponovne naselitve Kurdov na severu države. Ti ga imajo v dobrem spominu. Garner je "vrnitev" v Irak komentiral z besedami: "Čudovito je priti nazaj. Kot sem že povedal, je kot da bi prišel domov."
Garner: Sem nesramno bogat
64-letni Garner naj bi bil tudi po lastnih besedah nesramno bogat z razkošnim domom v bližini Disney Worlda na Floridi. Tisti, ki ga zagovarjajo pravijo, da slovi kot oseba, ki vedno opravi svoje naloge, ne glede na ovire. Da je torej pravi mož za to delo – pretirano skromen, optimističen, ostrega uma in prepričljiv pri odločanju. Od sodelavcev v Iraku naj bi zahteval, da ga kličejo Jay in ne general, ker trdi, da je tokrat v civilni vlogi. Kljub temu pri vseh Iračanih ni preveč priljubljen.
Nek šiitski protestnik je odločitev, da bo začasni upravitelj Iraka upokojeni ameriški general, komentiral z besedami: "Mi hočemo, da so v vladi zastopani Iračani, samo to. Nočemo vlade, ki jo sestavi ameriška administracija. Jay Garner? Pa kdo je Jay Garner, da bo oblikoval našo vlado? Ima on pravico, da oblikuje vlado, ki bo vladala iraškemu ljudstvu, mislite, da jo ima?"
En izmed argumentov proti Garnerju je tudi, da je njegovo podjetje Izraelu prodalo obrambni sistem Arrow. Prav Garnerjev odnos do Izraela Iračane najbolj vznemirja. Pred dvema letoma je namreč podpisal izjavo v podporo Izraelcem in Palestince obtožil, da svoje otroke učijo sovraštva.
Sicer pa naj bi od prihodnjega tedna naprej Jay Garner odgovarjal ne le generalu Tommyju Franksu, ampak tudi novemu civilnemu upravitelju z dolgo diplomatsko kariero – Paulu Bremerju. O novem civilnem upravitelju naj bi se v Washingtonu sicer že dolgo pogovarjali, le da se Pentagon in zunanje ministrstvo nikakor nista mogla dogovoriti, iz katerih vrst naj bi bil kandidat. Z Bremerjem naj bi bil zadovoljen predvsem Powell, ker ima Bremer namesto vojaške kot Garner diplomatsko kariero. Kljub temu bo Garnerju ostalo veliko dela. Z 2,4 milijarde dolarjev proračuna bo moral iraško državo spraviti v red, začenši pri nadzoru 23-ih ministrstev, sestavi nove vojske, policije in sodnega sistema.
