Več kot 100 stanovanj naj bi pridobila v upravljanje, a jih je do konca lanskega leta za namene neprofitne oddaje javna najemna služba ob 30 prijavah prevzela le šest. "Tisti, ki imajo stanovanja v okoljih, kjer je veliko povpraševanja, večinoma ta stanovanja že oddajajo. Tudi če bi jih to spodbudilo, bi videli, kakšne cene so na trgu in da se jim dosti bolj splača, da stanovanja oddajajo sami," je povedala Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora.
Tako pridobljena najemnina lahko namreč znaša zgolj 1,3-kratno vrednost neprofitne, kar pomeni, da bi za oddajo od 50 do 80 kvadratnih metrov lastniki mesečno prejeli med 148 in 344 evri brez davka. Medtem se cene na trgu za takšna stanovanja v Ljubljani začenjajo pri 700 evrih. Hawlinova, ki se ukvarja s stanovanjsko problematiko pri nas, je do projekta kritična.
"Kadrovsko in finančno je to kar zalogaj vzpostaviti. Ali ne bi raje ta čas, kadre in sredstva preusmerili v rešitve, ki so pomembne in jih zares potrebujemo? To je gradnja več neprofitnih stanovanj," meni Hawlinova.
Od države je javna najemna služba za plače in materialne stroške zaposlenih leta 2021 prejela 360.000 evrov, pridobila pa le šest stanovanj od 100 načrtovanih, pisno pojasnjujejo. Na ministrstvu pa v njeno korist v prihodnje še vedno verjamejo.
"Ukrep je sam po sebi dober, a izvedba ni v redu. Moramo pogledati, kje pri izvedbi so težave," pravi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Na skladu si želijo, da bi odločevalci preučili zakonodajo in jo prilagodili možnostim na trgu. Hawlinova pa predlaga: "Smiselno bi bilo razmisliti o telesu, prek katerega bi se urejal cel najemni trg. Tako bi se vsa najemna razmerja sklepala prek javne najemne službe."
S tem bi se lahko zagotovila jasnejša razmerja med najemnikom in lastnikom, s tem pa tudi več zaščite tako za enega kot drugega.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.