S slovenskega zunanjega ministrstva so še sporočili, da je Gašper Jeglič zadnji od slovenskih državljanov, ki so bili po informacijah ministrstva na območjih južne in jugovzhodne Azije, ko so jih 26. decembra lani prizadel potres in katastrofalni popotresni valovi, in s katerimi je ministrstvo po katastrofi skušalo vzpostaviti stik.
Aziji moratorij na plačilo dolgov
Predsednik Pariškega kluba Jean-Pierre Jouyet je po sestanku 19 držav upnic tudi sporočil, da so pripravljeni odložiti plačilo dolgov vsem omenjenim državam, ki bodo za to zaprosile. Doslej so to storile le Šrilanka, Indonezija in Sejšeli.
Moratorij bi po besedah Jean-Pierra Jouyeta lahko trajal do enega leta, o njegovem trajanju pa se bodo odločili na podlagi ocen Mednarodnega denarnega sklada.
Članice Pariškega kluba, industrijske države upnice, so ob tem moratorij na plačilo dolgov označile kot nepogrešljiv del prizadevanj za obnovo prizadetih držav ob Indijskem oceanu. Zanj pa so se odločili, da bi prizadetim državam omogočili, da vse razpoložljive vire namenijo človekoljubnim potrebam in obnovi. Moratorij so predlagale Francija, Velika Britanija in Nemčija.
Jouyet je še dejal, da bo imela največ koristi od tega ukrepa Indonezija, saj ji s tem ne bi bilo treba v letu 2005 plačati dolga v višini treh milijard dolarjev. Indonezija, ki je med enajstimi prizadetimi državami najbolj zadolžena, je bila tudi najbolj prizadeta med cunamiji 26. decembra lani. Od skupno 160.000 življenj so jih namreč samo na Indoneziji zahtevali več kot 106.000.
Je moratorij upravičen?
Nekateri ekonomisti se sicer sprašujejo, če je moratorij sploh upravičen, saj gre za države, ki so sposobne plačati dolgove in gospodarsko stojijo predobro, da bi bile upravičene do tega ukrepa za zelo zadolžene revne države. Zagovorniki odpisa dolgov pa na drugi strani menijo, da bi v cunamijih prizadetim azijskim državam dolgoročno lahko pomagali le z odpisom dolgov. Med njimi tudi Indoneziji, ki je dolg večinoma nabrala med 32-letno vladavino bivšega diktatorja Suharta.
Pet držav, ki so jih cunamiji najbolj prizadeli - Indonezija, Šrilanka, Tajska, Indija in Maldivi - vsako leto plačajo 23 milijard dolarjev javnega dolga drugim državam ter Mednarodnemu denarnemu skladu in Svetovni banki. Če temu dodamo še dolgove drugim upnicam, kot so komercialne banke, pa plačujejo letno skupno 45 milijard dolarjev dolga. Indonezija pri tem nosi največje breme, saj njen dolg znaša skupno 132 milijard dolarjev.
Dobrodelne akcije v Sloveniji in po svetu
V zbiranje pomoči za žrtve so se med drugimi aktivno vključili tudi slovenska Zveza lions klubov, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) in podjetje Medis. Prve pošiljke pomoči lions klubov so namenjene za Šrilanko, in sicer najbolj pomoči potrebnim in mladim mamicam. ŠOU v Ljubljani bo akcijo zbiranja pomoči za otroke JV Azije, ki so se ji pridružili še Dijaška organizacija Slovenije (DOS) in društvo ŠOLT, končala v nedeljo s prižiganjem sveč upanja. Materialna sredstva pa so zbirali tudi v podjetju Medis.
V obsežno humanitarno akcijo v Aziji so se vključile tudi oborožene sile nekaterih evropskih in ameriških držav ter Avstralije. Prizadetim prebivalcem pomaga 14.500 ameriških vojakov, ki so v zadnjem tednu prebivalcem na prizadetih območjih dostavili 700 tisoč ton pomoči. Ameriška vojska je poleg tega Združenim narodom za dobavo pomoči v Aziji zagotovila več sto transportnih letal, helikopterjev in ladij.
Prebivalstvu grozi revščina
Azijska razvojna banka ugotavlja, da bo zaradi cunamijev v revščino potisnjenih dva milijona ljudi. Vso breme katastrofe bodo nosili najšibkejši člani družbe. Banka celo trdi, da bi samo v Indoneziji lahko milijon ljudi zdrsnilo pod mejo revščine. Po njihovih podatkih bi število revnih v Indiji lahko naraslo za več kot 645 tisoč, v Šrilanki pa za 250 tisoč. Na Maldivih pa revščina grozi kar polovici prebivalstva.
V Acehu pripravljeni sprejeti pomoč tujih sil
Začasni guverner indonezijske province Aceh na severu otoka Sumatra Azwar Abubakar je izrazil pripravljenost sprejeti tuje sile, ki pomagajo žrtvam. Pogoj pa je,"da je njihovo delo resnično namenjeno pomoči". Indonezijska vojska pa je sporočila, da bo okrepila število svojih vojakov, ki v Acehu pomagajo pri odpravljanju posledic naravne katastrofe. Prizadetim prebivalcem naj bi tako pomagalo skoraj 50.000 vojakov.
Uporniki, ki se borijo za odcepitev Aceha, pa so pozvali k obnovitvi dialoga z indonezijsko vlado o prekinitvi ognja. "Pripravljeni smo se srečati z indonezijsko vlado in se dogovoriti o podrobnostih, s katerimi bi zagotovili uspešno prekinitev ognja in zmanjšali trpljenje prebivalcev Aceha," so sporočili uporniki.
Dodatno nevarnost predstavljajo uporniške skupine
Indonezijske oblasti, ki so iz domnevno varnostnih razlogov omejile delo humanitarnim organizacijam na najbolj prizadetih območjih na severu Sumatre, zahtevajo, da do konca marca državo zapustijo tuje vojaške sile, ki v težko dostopne kraje še vedno s helikopterji dostavljajo pomoč. Indonezijski zunanji minister Hasan Wirajuda je dejal, da je pomoč dobrodošla, vendar le na njihovo prošnjo ali vsaj po dogovoru.
Da bi pospešila obnovo zmanjšala trpljenje stotisočih, ki so povsem odvisni od tuje pomoči, je indonezijska vlada upornikom v pokrajini Aceh ponudila premirje. Težave z varnostjo pa imajo v Mjanmaru, od koder poročajo o spopadih med vojsko in uporniki. Še manj vzpodbudne novice prihajajo iz Šrilanke, kjer naj bi uporniški Tamilski tigri za vojake novačili osirotele otroke. Vodja misije UNICEF Ted Chaiban na Šrilanki je povedal, da imajo dokaze za tri primere novačenja otrok v begunskih taboriščih.
