Fukušima: Nevarnosti za Slovenijo ni

Japonske jedrske oblasti so zvišale stopnjo nevarnosti zaradi najnovejšega uhajanja radioaktivne vode iz poškodovane jedrske elektrarne Fukušima Daiči na stopnjo "hude nesreče". Japonski jedrski nadzorniki so namreč v sredo nevarnost uhajanja zvišali s prve stopnje na tretjo na sedemstopenjski lestvici.

Upravljavec poškodovane jedrske elektrarne, podjetje Tepco, je prejšnji teden sicer sporočil, da je iz enega od rezervoarjev, kjer hranijo vodo, s katero hladijo poškodovane reaktorje, izteklo približno 300 ton radioaktivne vode. Gre za največje uhajanje vode od začetka jedrske katastrofe leta 2011.

Stopnja je bila zvišana po posvetovanju z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Stopnje so namenjene obveščanju mednarodne skupnosti, same spremembe stopenj pa ne vplivajo na napore za odpravo posledic odtekanja radioaktivne vode.

Nekaj vode, ki je iztekla iz Fukušime, je Tepco uspel ujeti, kljub temu pa naj bi vsak dan v morje izteklo na stotine ton radioaktivne vode. V tem tednu je japonski minister za industrijo napovedal, da bo tudi vlada pomagala pri čiščenju.

IAEA želi bolj natančno razlago dogajanja v Fukušimi

Medtem se je na težave v Fukušimi odzvala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki je Japonsko pozvala, naj bolj jasno razloži, kaj se na območju jedrske elektrarne dogaja, in naj preneha z objavljanjem "zmedenih sporočil" o katastrofi.

IAEA je japonske jedrske oblasti povprašal, zakaj je iztekanje 300 ton radioaktivne vode potrebovalo opozorilno oceno nevarnosti, medtem ko noben drug incident vse od nesreče marca 2011, ko sta reaktorje poškodovala potres in cunami, tega ni dobil. Prvotno jedrsko katastrofo so na sedemstopenjski lestvici ocenili z najvišjo stopnjo.

Iztekanje prejšnji teden je bil "najnovejši v seriji incidentov, povezanih z uhajanjem kontaminirane vode," je IAEA zapisal v poročilu za japonske jedrske nadzornike. Tepco se očitno vse težje spopada z vedno večjimi količinami radioaktivne vode.

IAEA je danes posvaril pred pretirano uporabo opozorilne lestvice v prihodnosti, saj bi to lahko zmedlo javnost. "Ena od možnih komunikacijskih strategij je ocenjevanje podobnih incidentov na enak način in da se pri tem razloži varnostne implikacije teh dogodkov," je še priporočila agencija.

Sama katastrofa v jedrski elektrarni je bila sicer označena z najvišjo, sedmo stopnjo na lestvici IAEA. Takšno oznako je imela tudi nesreča v Černobilu leta 1986.

Stritar: Nevarnosti za Slovenijo ni

Direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar je zagotovil, da puščanje radioaktivne vode iz rezervoarja v Fukušimi ne predstavlja nevarnosti za Slovenijo ali preostanek sveta. "To je samo lokalnega pomena, nevarno je samo za okolico," je pojasnil.

Po navedbah Stritarja bodo na Japonskem morali poostriti monitoring oziroma nadzor nad okolico, pozorni bodo morali biti na ljudi, ki tam okrog delajo, in poostriti nadzor nad vsem, kar ujamejo v morju v okolici nuklearke. "Ni pa nikakršnih možnosti, da bi to prišlo kamor koli v tujino," zagotavlja Stritar in dodaja, da so oceani tako ogromni, da se bo voda, ki bo sicer lokalno lahko kontaminirana, nekaj deset ali nekaj sto kilometrov od obale že močno razredčila.

Stritar ob tem spominja, da je območje okoli elektrarne zaprto za bivanje in za pridelavo hrane, zato tudi ne verjame, da bi lahko do nas prišla kontaminirana hrana. Pridelano je v prvi vrsti pod nadzorom Japonske, pa tudi uvoz japonske hrane je sedaj pod še posebej budnim očesom, spominja.
Kar se tiče opozorila IAEA pa se Stritar strinja, da je lestvica Ines precej zapletena. Najhujše nesreče se oceni z najvišjo oceno, kadar imajo res hude posledice za okolje. "Vendar lestvica da visoko oceno tudi, kadar so postopki ali dogajanja taki, da lahko vodijo v hude stvari," pojasnjuje direktor. Tako bi na primer visoko oceno dobili tudi, če bi nekdo storil napako iz malomarnosti, čeprav do samega dogodka ne bi prišlo.

Stritar sicer ob tem ocenjuje, da je tretja stopnja za trenutno dogajanje v Fukušimi verjetno kar upravičena, a dodaja, da za okolje to ni tako velika nevarnost kot takrat, ko so goreli reaktorji in ko so velike količine radioaktivnih snovi uhajale v ozračje in se hitro širile naokrog.