Vrhovno sodišče je danes tako zavrnilo še preostale tri pritožbe, ki jih je v torek zvečer vložil ukrajinski premier Viktor Janukovič. Kot je znano je prvo od štirih pritožb sodišče zavrnilo že v sredo. Premierove pritožbe je zavrnila tudi osrednja volilna komisija, Janukovič pa je že napovedal pritožbo na odločitev volilne komisije.
"Sodišče je zadnjo izmed štirih pritožb zavrnilo, ker ni bila veljavna," je odločitev pojasnila tiskovna predstavnica sodišča Ljana Šljapošnikova. Predtem je sodišče dve pritožbi, eno v sredo in drugo danes, zavrnilo, ker ju je Janukovič, poraženec ponovljenega drugega kroga predsedniških volitev, vložil po izteku dvodnevnega roka za pritožbe. Tretjo pritožbo, v kateri premier volilnim oblastem očita, da vsem državljanom niso zagotovile enakih možnosti za oddajo glasovnic, pa so sodniki danes zavrnili, ker Janukovič po navedbah sodišča ni navedel zadostnih dokazov za to, da nekateri volivci dejansko niso mogli oddati svojih glasov.
Volilna komisija: Vse zavrnjeno
Ukrajinska osrednja volilna komisija je sporočila, da je zavrnila vse pritožbe premiera Janukoviča. Kot so pojasnili, v pritožbah predloženi dokazi niso potrjevali množičnih kršitev in niso mogli vplivati na izid volitev.
Nesojeni predsednik je sicer komisiji predložil 27 svežnjev pritožb, v katerih je trdil, da je najmanj 4,8 milijona volivcev - večinoma bolnih in invalidov - bilo prikrajšanih za pravico do sodelovanja na ponovljenem drugem krogu predsedniških volitev 26. decembra. Glavni krivec za to naj bi bila volilna reforma, ki jo je ukrajinski parlament sprejel po razveljavljenem drugem krogu volitev 21. novembra.
Prostovoljno se ne bo umaknil
Janukovič je sicer zatrdil, da ne namerava prostovoljno zapustiti položaja predsednika vlade, čeprav je obenem priznal, da trenutno ne more opravljati svojih nalog, ker je še vedno v volilnem procesu in se "ukvarja samo s temi vprašanji". Napovedal je še, da bo ustavne pravice svojih volivcev branil pred vrhovnim sodiščem in osrednjo volilno komisijo. Ob tem je izrazil prepričanje, da je zakon na njegovi strani in vse ljudi, ki so "pripravljeni delati v interesu demokracije", pozval, naj se združijo.
Bo Timošenkova nova predsednica vlade?
Priljubljena opozicijska političarka Julija Timošenko, ki jo namerava Juščenko predlagati za novo predsednico vlade, pa je med obiskom v mestu Doneck na vzhodu države poudarila, da ne zagovarja "preveč liberalnih" idej in da se zavzema za močno državo. "Nisem zagovornica tržnega fundamentalizma", je za televizijo Ukrajina med "misijo sprave" v vzhodnem delu države, ki velja za bolj naklonjenega Janukoviču, še povedala Timošenkova. Ob tem se je tudi opravičila za "preveč čustvene" besede med volilno kampanjo.
Sicer je tudi sama obogatela v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je skupaj z možem vodila podjetje za uvoz energije, tudi ruskega plina, ki je bilo tesno povezano z Rusijo. Ravno ta posel pa jo je pripeljal v spor z ruskimi oblastmi. Rusko vojaško tožilstvo je namreč v začetku decembra proti njej izdalo mednarodni zaporni nalog zaradi suma prevare. Moskovsko pravosodje jo obtožuje, da je podkupila visokega ruskega uradnika. Rusija pa je zaporni nalog izdala, ker se Timošenkova jeseni ni odzvala pozivu ruskih oblasti.
Ukrajina se zaveda dolge in naporne poti v EU
Zmagovalci ponovljenega drugega kroga predsedniških volitev v Ukrajini se zavedajo, da oranžna revolucija ne bo prinesla takojšnjega niti skorajšnjega članstva Ukrajine v Evropski uniji, je v pogovoru za britanski časnik Financial Times poudaril glavni svetovalec za zunanjo politiko zmagovalca volitev Viktorja Juščenka in nekdanji ukrajinski zunanji minister Boris Tarasjuk. Vendar pa je po Tarasjukovih besedah vstop Ukrajine v EU za novoizvoljeno ukrajinsko oblast dolgoročno uresničljiv cilj. Država naj bi ga dosegla tako, da bi sprva sodelovala v programu novega evropskega sosedstva.
EU še ne namerava podati "uradno" vabilo
EU sicer pozdravlja Juščenkove težnje po približevanju države evropski povezavi, vendar ni pripravljena uradno imenovati Ukrajine za morebitno članico unije v prihodnosti. Za zdaj sicer vstop Ukrajine v povezavo jasno podpirata le Poljska in Litva, medtem ko so druge članice unije bolj naklonjene politiki v okviru novega evropskega sosedstva.
