Po nizu kriznih sestankov zaradi dolžniških težav se voditelji članic EU na tokratnem vrhu osredotočajo na spodbujanje rasti in ustvarjanje novih delovnih mest. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je po srečanju socialnih partnerjev z vodilnimi predstavniki evropskih institucij povedal, da se vidijo znaki preobrata pri reševanju krize v območju evra ter da je ukrepanje na evropski in nacionalni ravni obrodilo sadove.
To je podkrepil z besedami, da se danes ne govori več veliko o propadu evra, in z dejstvom, da pritiski finančnih trgov na države, kot sta Italija in Španija, popuščajo. Vseeno pa unija po njegovih zagotovilih ni zaspala na lovorikah in je pripravljena na nadaljnje ukrepanje.
Tudi slovenski premier Janeza Janše je po prihodu na vrh ocenil, da je kriza v območju evra vsaj za zdaj stabilizirana, a da nekaj držav čakajo "še nekateri težki koraki". "Žal je Slovenija tu vmes," pravi Janša, ki meni, da je pogodba o fiskalnem načrtu daleč najpomembnejši posamičen korak k stabilizaciji razmer v območju evra in terja močno zavzetost članic Unije, tudi Slovenije. Pogodbo o fiskalnem paktu, s katero bo določeno, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku, bodo podpisali v petek.
Premier je ob tem izrazil upanje, da se bodo predsedniki parlamentarnih strank dogovorili za hitro spremembo ustavnega člena, s čimer bo Slovenija uvedla zlato pravilo, ki je temelj fiskalnega pakta, ter za čimprejšnjo ratifikacijo pogodbe o fiskalnem paktu. S tem bo po njegovem zagotovljeno, da bodočih kriz ne bi bilo več mogoče reševati z ad hoc prijemi kot v primeru Grčije in še nekaterih drugih držav.
Da je glavni dogodek vrha podpis medvladne pogodbe o fiskalnem paktu meni tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Nemška kanclerka se veseli tudi razprave o tem, kako zagotoviti hitrejšo rast in okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Evropa namreč pri tem po njenih besedah zaostaja za hitro rastočimi gospodarstvi, veliko držav pa ne uresničuje vseh svojih potencialov.
Po Srbiji se bodo vrata odprla Makedoniji?
Poleg tega bodo voditelji predvidoma potrdili, naj Srbija postane kandidatka za članstvo v EU. Pri tem ni pričakovati zapletov, saj tudi Romuni nimajo več zadržkov.
Janša meni, da je dodelitev statusa kandidatke Srbiji pomembna tudi za regijo in EU, saj je to pozitiven signal za bodoče kandidatke, ki čakajo v vrsti. Premier upa, da bo to prispevalo tudi k premiku za Makedonijo. Ta že od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke, čaka na začetek pristopnih pogajanj z Unijo.
Grki so napredovali
Že pred začetkom vrha so o Grčiji, ki je sicer še vedno žarišče krize, v Bruslju govorili finančni ministri držav z evrom. Ugotovili so, da je Grčija v zadnjih tednih dosegla zadosten napredek pri izpolnjevanju dogovorjenih zavez na področju varčevalnih in reformnih ukrepov, ki so bile pogoj za novo pomoč.
A za dokončno odobritev drugega progama javne pomoči v višini 130 milijard evrov sta pogoj še uspešna operacija odpisa dolga z visoko udeležbo zasebnih upnikov ter pozitivna ocena glede kakovosti uresničevanja predhodno sprejetih varčevalnih in reformnih ukrepov.
Predhodno pa so Grčiji odobrili 30 milijard evrov vredni javni prispevek k odpisu dolga s strani zasebnih upnikov. Gre za 24-mesečne obveznice začasnega sklada za zaščito evra, ki jih bodo v okviru odpisa dolga prejele sodelujoče banke in zavarovalnice kot neke vrste "sladkorček", s katerim so jih države območja evra oktobra lani prepričale v prostovoljni odpis dolga.
To pa ni bila edina dobra novica danes v povezavi z Grčijo. Mednarodno združenje za izvedene finančne instrumente je namreč ocenilo, da prostovoljni delni odpis dolgov Grčije s strani zasebnih upnikov ne predstavlja kreditnega dogodka, ki bi upravičil izplačilo zavarovanj kreditnega tveganja.
KOMENTARJI (303)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.