Janša: Brez žrtev ne gre

25 članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, je v Bruslju podpisalo pogodbo o fiskalnem paktu, ki naj bi dolgoročno okrepila proračunsko disciplino in pomagala preprečiti krize v prihodnje. Dvodnevnega vrha, ki velja za prelomnico, na kateri je Unija prešla s "kriznega" na "normalno" delovanje, se udeležuje tudi slovenski premier Janez Janša. Po njegovih besedah primerjave članic na področju izvajanja javnofinančne konsolidacije in gospodarskih reform kažejo, da je Slovenija v "faznem zaostanku" pri reševanju oziroma izhajanju iz krize. "Zamuja predvsem s finančno konsolidacijo," je poudaril. "To je boleč ukrep, povsod in bo tudi v Sloveniji," je opozoril.

"Ključna prva stvar, ki bo imela najbolj boleče posledice, in o tem si ni treba delati utvar, je uskladiti porabo s prihodki," je dodal. Napovedal je, da bo morala Slovenija v zelo kratkem času ob javnofinančni konsolidaciji hkrati sprejemati tudi ukrepe za rast in ustvarjanje delovnih mest. "Ključen problem je, da je to sedaj treba narediti vse skupaj, kar je vedno bistveno težje, kot če imaš najprej nekaj časa, da konsolidiraš javne finance, vsaj dolgoročno strukturno uravnotežiš proračun in potem postopoma nabiraš potrebni manevrski prostor za ponovni zagon gospodarske rasti. To je naporno delo in brez žrtev ne gre," je opozoril.

Poudaril je, da evropski dokumenti, o katerih so razpravljali na vrhu, "razbijajo iluzijo, ki je bila v Sloveniji precej prisotna, da je treba narediti samo pokojninsko reformo, pa bodo rešeni vsi problemi". Realna upokojitvena starost v Sloveniji je celo nekoliko višja kot v Nemčiji, pa ima slednja rekordno nizko brezposelnost, rast in je motor evropskega gospodarstva, medtem ko Slovenci delamo dlje, pa imamo vse te probleme, s katerimi se soočamo, je ponazoril. "To pomeni, da rešitev ni samo pokojninska reforma, to je en delček tega, kar je treba narediti zaradi strukturnega prilagajanja trendom v prihodnosti. Še zdaleč pa to ni edina rešitev, kot se je v Sloveniji dolgo prodajalo," je poudaril.

Janša upa na čimprejšnjo ratifikacijo pogodbe

Temelj pogodbe je zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. Pogodbenice bodo morale zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v enem letu od uveljavitve pogodbe, pri čemer so zaželene ustavne določbe. Pogodba o fiskalnem paktu bo sicer po Janševih besedah terjala močno zavzetost članic Unije, tudi Slovenije.

Pogodbenica bo lahko začasno odstopala od srednjeročnega proračunskega cilja oziroma od ukrepov za doseganje cilja v izjemnih okoliščinah – v primeru izjemnega dogodka zunaj njenega nadzora ali v primeru hudega gospodarskega padca –, če to začasno odstopanje ne bo ogrozilo srednjeročne fiskalne vzdržnosti. Poleg tega bo lahko strukturni primanjkljaj pogodbenice dosegel do en odstotek BDP, če bo javni dolg države občutno pod 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt o stabilnosti in rasti, in če bodo tveganja glede srednjeročne vzdržnosti javnih financ majhna.

V primeru občutnih odstopanj od srednjeročnega proračunskega cilja oziroma ukrepov za doseganje tega cilja bo samodejno sprožen korekcijski mehanizem, ki bo od kršiteljice v določenem roku terjal izvedbo ukrepov za odpravo odstopanj. Slovenski premier upa, da se bodo predsedniki parlamentarnih strank dogovorili o hitri spremembi ustavnega člena, s katero bo Slovenija uvedla zlato pravilo, ter o čimprejšnji ratifikaciji pogodbe. Janša je v ta namen za ponedeljek sklical sestanek predsednice in predsednikov parlamentarnih strank ter poslancev narodnih skupnosti, na katerem se bodo pogovarjali tudi o dopolnitvi 148. člena Ustave Republike Slovenije z zlatim fiskalnim pravilom.

O tem, kako so pogodbenice zlato pravilo prenesle v svoje zakonodaje, bo poročala Evropska komisija. Če bo komisija v poročilu ugotovila, da pogodbenica pravil o prenosu zlatega pravila ni upoštevala, bo lahko ena ali več pogodbenic zadevo predložilo Sodišču EU. V obeh primerih bo mnenje sodišča zavezujoče in država bo morala v roku, ki ga bo določilo sodišče, ustrezno ukrepati.

Če bo pogodbenica na podlagi lastne ocene ali ocene Evropske komisije menila, da sopogodbenica ni izvedla ukrepov, potrebnih za spoštovanje mnenja sodišča, bo lahko primer ponovno predložila sodišču in zahtevala naložitev finančnih sankcij. Če sodišče ugotovi, da pogodbenica ni spoštovala njegove sodbe, lahko kršiteljici naloži finančno kazen, ki ne sme preseči 0,1 odstotka njenega BDP. Morebitne kazni za države v območju evra naj bi se stekale v stalni mehanizem za zaščito evra (ESM). V drugih primerih se bodo kazni stekale v proračun EU.