Postopek se je začel s slovesnostjo v rimski baziliki svetega Janeza v Lateranu. Vodil ga je rimski vikar, kardinal Camillo Ruini.
Nato je Ruini kot prvi, sledili pa so mu še ostali visoki cerkveni dostojanstveniki, ki bodo sodelovali v postopku, zaprisegel k molčečnosti in obljubil, da ne bo sprejemal "nobenih daril", ki bi lahko vplivala na njegovo odločitev.
Ko so razglasili, da se je postopek beatifikacije uradno začel, se je v cerkvi razlegel bučen aplavz, dvignile so se poljske in vatikanske zastave, verniki pa so vzklikali "Janez Pavel" in "Santo Subito!", s čimer so pozivali k takojšnji razglasitvi Janeza Pavla II. za svetnika.
Svetnik po hitrem postopku
Običajno postopek sprožijo šele pet let po smrti, pri Karolu Woytili pa so ga močno pospešili. K temu naj bi pripomogli tudi verniki, ki so že na papeževem pogrebu v začetku aprila začeli pritiskati na sveti sedež, da preskoči petletno obdobje čakanja.
Množica je z vzklikanjem in številnimi transparenti zahtevala takojšnjo razglasitev Janeza Pavla II. za svetnika. Papež Benedikt XVI. je nato maja napovedal postopek beatifikacije, ki ji bo sledila kanonizacija oziroma razglasitev za svetnika.
Predsednik italijanske škofovske konference Ruini je edikt za začetek beatifikacije Janeza Pavla II. izdal 30. maja. Šlo je za povabilo morebitnem pričevalcem, naj sodelujejo pri zbiranju potrebnih dokazov. Posebna vatikanska komisija tako že pretresa pričevanja o čudežih, ki so se zgodili po papeževi smrti in ki jih ljudje z vsega sveta vsak dan pošiljajo v Vatikan.
“Do zdaj smo po elektronski pošti prejeli med 200 in 300 pričevanj,” je povedal postulator oziroma predlagatelj beatifikacije, poljski duhovnik Slawomir Oder.
Čudeže je treba dokazati
Po slovesnosti bodo teologi pregledali objavljena dela papeža Janeza Pavla II., zgodovinska komisija bo zbrala podatke o njegovem življenju, pravobranilec Giuseppe D'Alonzo, ki bo v imenu rimske škofije preučeval in razjasnjeval dvome v procesu beatifikacije, in sodnik v primeru, msgr. Gianfranco Bella pa bosta začela z zaslišanji pričevalcev.
Ko bo zbrano vse gradivo, bo rimska škofija primer predala pristojnemu telesu v Vatikanu, ki bo imenovalo teološke in verske komisije. Te bodo preučevale primer in oblikovale končno poročilo za papeža Benedikta XVI., ki mora nato odločiti, ali je bivši papež živel "junaško".
Če bo Vatikan potrdil najmanj en posthumni čudež - na primer čudežno zdravljenje, ki ga medicina ne more pojasniti -, bo nato razglašen za blaženega, za razglasitev za svetnika pa mora potrditi najmanj dva čudeža.
