Koliko podpore EU imamo?

Poleg Francije in Švedske naj bi bila v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško bolj na strani slednje tudi Avstrija. Kot je povedal Ivo Vajgl, Avstrija ponuja rešitve, za katere ve, da jih Slovenija ne bo sprejela.

Avstrijski zunanji minister je v Pragi namreč omenil, da bi se o dostopu do odprtega morja in o meji pogovarjalai ločeno. Prav to pa je včeraj za avstrijski radio ponovil tudi Mesič, pa čeprav je jasno, da je ta predlog za Slovenijo celo irelavanten. "Precej nenavadno je, da prihaja Avstrija vedno znova z nekimi enostranskimi in precej enobarvno obravanimi pobudami," pravi Vajgl.

Slovenska vlada sicer še naprej vztraja, da je položaj Slovenije na evropskem parketu še vedno ugoden in da je velika zmaga to, da je trojka Francija - Češka - Švedska Rehnov predlog za rešitev meje podprla. Opozicija pa je skeptična. V SDS tako menijo, da res izgubljamo podporo in da v Bruslju nismo dovolj aktivni in prepričljivi.

Sanader: V EU bomo vstopili brez odstopanja ozemlja

Predsednika hrvaške države in vlade Stipe Mesić in Ivo Sanader sta pred odhodom na vrh zveze Nato poudarila, da je Hrvaška opravila polovico svojih glavnih zunanjepolitičnih ciljev. Sanader je dodal, da bodo drugo polovico, vstop v EU, uresničili brez odstopanja ozemlja.

Mesić je glede četrtkove izjave, v kateri naj bi omenil novo pobudo za urejanje slovenskega izhoda na odprto morje,  poudaril, da ni predlagal nič novega ter da je hrvaško stališče jasno glede ločitve vstopa hrvaških pogajanj z EU in mejnega spora s Slovenijo. "Dejal sem zgolj tisto, kar Hrvaška zagovarja, sicer pa se lahko pogovarjamo o vsem drugem. Lahko se pogovarjamo o pristopu, poudarjam pristopu do odprtega morja, kar je urejeno z mednarodno konvencijo. Če pa Sloveniji zadošča, da potrdimo tisto, kar je zapisano v mednarodni konvenciji, se lahko pogovarjamo tudi o tem," je dejal Mesić.

Novinarji so povprašali tudi za komentar na izjavo slovenskega poslanca v Evropskem parlamentu Jelka Kacina, da ni treba ustaviti širitve EU na jugovzhodno Evropo, temveč je treba čim prej začeti pogajanja s Srbijo in Makedonijo.

"Jelko Kacin in slovenska politika lahko kažeta svoje iskreno prizadevanje za širitev EU, če bodo umaknili blokado hrvaških pogajanj. V praksi delati eno, v javnosti pa govorita drugo, pomeni, da gre za nekonsistentno politiko, sicer pa me ne zanima, ker ne bo Jelko Kacin odločal o hrvaški usodi," je dejal Sanader. Dodal je, da vstopa Hrvaške v EU v paketu z drugimi državami jugovzhodne Evrope Zagreb ne bo sprejel.

'Jandroković bo moral sprejeti še nekaj klofut'

Medtem pa hrvaški mediji grajajo poteze svoje vlade. Hrvaška, za razliko od Slovenije, ni pravočasno poslala svojega odgovora evropskemu komisarju za širitev Olliju Rehnu, ki je nato preložil srečanje v Bruslju. "Če je Rehn res zadnji trenutek potegnil Jandrokovića iz letala, to sploh ni bila dobronamerna diplomatska gesta," piše današnji Novi list.

"Prav nasprotno. Gre za veliko diplomatsko klofuto Hrvaški, ne glede na to, iz katerega kota jo pogledamo. Toda če upoštevamo, da je Hrvaška zamudila z odgovorom na Rehnov predlog, je tudi to diplomatska klofuta, ker alternativa, da Jandroković prinese odgovor po dveh dneh zamude, ni del običajne diplomatske kurtoazije," poudarja reški časnik in dodaja, da Rehn prihaja iz precej dobre finske diplomatske šole, ki je znala izkoristiti tako diplomatsko fleksibilnost kot strogost.

"Hrvaška vlada si ne bi smela dovoliti nobenega diplomatskega spodrsljaja, končno smo odgovor na Rehnov predlog poznali že vnaprej. Jasno je bilo, da Sanader ne bo popustil niti za milimeter, vsaj ne do 17. maja, ko bodo lokalne volitve. Potem bo spremenil smer, kot jo je še vedno doslej – takrat pa si bo EU oddahnila in Sanader bo znova postal zaželena oseba v EU, njegovi kolegi pa ga bodo prijateljsko trepljali po rami," še piše komentator Novega lista.

Časnik pa še napoveduje, da bo Jandroković do 17. maja prisiljen sprejeti nekaj klofut. "Edina težava je v tem, da bo ugled Hrvaške kot resnega sogovornika omajan, Slovenija pa bo spet, neopravičeno, lahko vpisala pozitivno točko v očeh svojih evropskih kolegov. Na ta način se zdi, da Sanader vrača dolg Janši za uspešno sodelovanje leta 2007, ko sta premierja dogovorila eskalacijo napetosti v Piranskem zalivu zaradi predvolilne kampanje," sklene redni komentator Novega lista Damir Grubiša, sicer profesor na zagrebški Fakulteti za politične vede.