Nasilje je izbruhnilo že v torek, ko je zaradi varčevalnih ukrepov vlade približno 2000 ljudi začelo pleniti po trgovskem središču v Buenos Airesu, plenjenje pa se je razširilo tudi v druga večja mesta v državi. Iz Buenos Airesa poročajo, da so protestniki z molotovkami zanetili požar na ministrstvu za gospodarstvo. Danes se pred parlamentom v Buenos Airesu nadaljujejo množični protesti prebivalstva. Policija pa je skušala demonstrante razgnati s solzilvcem in jih brutalno napadla z gumijevkami in gumijastimi naboji.
Vzrok nemirov velika brezposelnost in revščina
Do neredov je prišlo zaradi izrednih vladnih stabilizacijskih ukrepov. 18,3-odstotna stopnja brezposelnosti v državi je povzročila, da se je 15 milijonov od skupaj 36 milijonske populacije znašlo na pragu ali pod pragom revščine.
V najhujših neredih v zadnjem desetletu je prišlo do množičnih plenjenj trgovin, pri čemer je bilo ubitih šestnajst oseb, ranjenih je bilo okrog 150, med njimi kar 76 pripadnikov policije. Po pisanju argentinskega časopisa Clarin, so na protestnike streljali tudi jezni trgovci, ki so jim protestniki ropali trgovine. O nemirih so poročali iz prestolnice, pa tudi iz Mendoze, Rosaria in San Juana, kjer je v plenjenjih sodelovalo na stotine ljudi.
Razglasitev izrednega stanja
Odločitev o uvedbi 30-dnevnega izrednega stanja v državi so v sredo zvečer sprejeli na izredni seji vlade, ki jo je vodil de la Rua, udeležili pa so se je tudi ministri in državni sekretarji.
Potem ko je argentinska vlada zaradi množičnih nemirov razglasila izredne razmere, so vsi ministri v vladi ponudili odstop. Argentinski predsednik Fernando de la Rua je sprejel odstop ministra za gospodarstvo Dominga Cavalla, usoda drugih pa ni znana. Predsednik se bo o oblikovanju novega kabineta še danes pogovarjal z guvernerji pokrajin.
Izredno stanje kot ga določa 23. člen argentinske ustave predvideva začasno odpravo ustavnih določil, kot so pravica do zborovanj, svobode gibanja, omogoča pa tudi večja pooblastila policije pri aretacijah.
