Po palestinskih podatkih pa se izraelska vojska zbira tudi pred Nablusom. Izraelske enote so kljub ostrim mednarodnim protestom od petka vdrle v Kalkilijo, Tulkarem, Betlehem, Beit Džalo in Ramalo. Šaronova vlada se je za vojaško ofenzivo odločila po valu krvavih palestinskih samomorilskih napadov. Iz vojaških virov se je izvedelo, da namerava vojska postopno prodreti v vsa avtonomna palestinska mesta, da bi v njih aretirala ali ubila domnevne palestinske skrajneže.
Arafatu enosmerna karta iz Ramale
Izraelski dnevnik Haaretz je poročal, da je kabinet izraelskega premiera Ariela Šarona evropskim diplomatom sporočil, da lahko obiščejo v Ramali zaprtega palestinskega voditelja Jaserja Arafata, vendar le v primeru, če ga bodo odpeljali iz tega mesta na Zahodnem bregu in mu v svoji državi ponudili azil. Izraelski premier Šaron je zaskrbljenim voditeljem dejal, da lahko po Arafata v Ramalo pošljejo helikopter, pod pogojem, da bi se s takim ukrepom strinjal vladni kabinet. Šaron je še dejal: "Glede na mnenje predstavnikov obveščevalnih služb se je izraelski kabinet odločil, da Arafata osami in ga ne izžene, vendar nisem prepričan, da je bila to dobra odločitev."
Izraelska vojska je skupini zahodnih diplomatov včeraj preprečila vstop v Ramalo. Kot je povedal neimenovani evropski odposlanec, so Izraelci v nasprotju z vsemi mednarodnimi sporazumi na kontrolni točki ustavili konvoj diplomatskih vozil in jim kljub uradnim protestom niso dovolili nadaljevati poti. Že včeraj je izraelska vojska od vseh tujih novinarjev zahtevala, da zapustijo Ramalo, zato so palestinske oblasti in združenje tujih novinarjev v Izraelu vložili tožbo.
Palestinska stran je možnost, da bi Arafat zapustil Palestino, že ostro zavrnila, saj bi Arafat raje umrl kot "mučenik", kot pa da bi se predal Izraelu ali zapustil ozemlje svojega ljudstva.
V Arafatovi zgradbi, ki je že popolnoma uničena, naj bi se skrivalo več Palestincev, osumljenih napadov na izraelske cilje. Z močnim bombardiranjem in obstreljevanjem so začeli, potem ko se je ponoči iztekel ultimat izraelske vojske za predajo kakih 400 Palestincev, ki so branili poslopje. Ranjenih je najmanj 20 od več sto v zgradbi ujetih Palestincev. Eden izmed palestinskih poveljnikov pa je začel pogajanja z izraelsko vojsko, da bi z vzpostavitvijo premirja omogočili evakuacijo poškodovanih ljudi.
Predalo se je več sto Palestincev
Na glavnem sedežu vodje palestinske varnostne službe Džibrila Radžuba, ki ga že več dni oblegajo izraelske sile, se je danes predalo več sto Palestincev. Po palestinskih navedbah so možje zapustili poslopje v Betuniji v bližini Ramale z dvignjenimi rokami. Izraelski vojaki so pred tem poslopje obstreljevali več ur.
Palestinci so se predali v skladu z dogovorom, za katerega sta se strani dogovorili ob posredovanju ZDA. Po dogovoru bo izraelska stran v roku 24 ur preverila, ali se med možmi ne skrivajo skrajneži, ki jih išče Izrael. Radžub je to že ostro zavrnil.
Iz osrednje bolnišnice v Ramali so medtem sporočili, da so žrtve izraelskega obleganja mesta začeli pokopavati kar na vrtu. Mrtvašnica je namreč polna, do pokopališča pa se zaradi obstreljevanja ni mogoče prebiti.
Arabska liga o pritisku na Izrael
V Kairu se je na ravni stalnih predstavnikov danes sestala Arabska liga, ki bo preučila možnosti pritiska na Izrael, da bi se ta umaknil iz palestinskih mest. Kot je povedal palestinski predstavnik v Arabski ligi Mohamed Sobei, si Palestinci želijo, da bi arabske države mobilizirale vso svojo politično voljo in jim pomagale. "Kar potrebujemo, so resna in otipljiva prizadevanja za rešitev našega naroda," je povedal.
Nekatere arabske države predlagajo, da bi edina arabska soseda Izraela, ki imata diplomatske odnose z judovsko državo - to sta Egipt in Jordanija -, zaostrila te odnose. Vendar pa so arabske države do predloga globoko razdeljene. Po navedbah arabskih diplomatov naj bi Libija in Jemen od Egipta in Jordanije, ki sta z Izraelom podpisala mirovno pogodbo, zahtevala, da pogodbo razveljavita in zaostrita diplomatske odnose. Tako Egipt kot Jordanija sta zahteve zavrnila s pojasnilom, da njuni diplomatski odnosi z Izraelom koristijo Palestincem.
Pred srečanjem je bilo sicer več zahtev, da bi se Arabska liga sestala na višji ravni – na ravni predsednikov držav in vlad ali zunanjih ministrov, vendar je več držav temu nasprotovalo.
Varnostni svet brez odločitve
V New Yorku se je iz diplomatskih krogov izvedelo, da je več arabskih držav pripravilo nov predlog resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bi Izrael pozvala, naj uresniči zahtevo po umiku s palestinskih ozemelj. Predsedujoči VS, ruski veleposlanik Sergej Lavrov, naj bi razpravo o tem uvrstil na današnji dnevni red. Arabski predlog mora uradno vložiti ena od 15 članic VS.
Sirija, edina arabska država v VS, ki ni sodelovala pri sobotnem glasovanju o resoluciji 1402 – ta je Izrael prvič pozvala k umiku iz mest pod palestinsko samoupravo –, je glede noge predloga VS zadržana. Sirski diplomati so potezo utemeljili s pojasnilom, da je resolucija "prešibka".
Varnostni svet ZN med včerajšnjo razpravo o krizi na Bližnjem vzhodu ni sprejel nobene odločitve. Namestnik ruskega veleposlanika Sergeja Lavrova, ki v aprilu predseduje VS, Genadij Gatilov, je sporočil, da so člani VS ZN poslušali in vzeli na znanje poročilo generalnega sekretarja Kofija Annana o položaju na Bližnjem vzhodu. Gatilov je še dodal, da so člani VS pozvali izraelsko in palestinsko stran, naj takoj prenehata sovražnosti, ter odločno zahtevali spoštovanje resolucij 1397 in 1402, pri čemer zadnja med drugim zahteva umik Izraela s palestinskih avtonomnih območij. Ameriški veleposlanik John Negroponte pa je vztrajal pri tem, da je najprej potrebna prekinitev ognja oziroma ustavitev terorističnih napadov, potem pa je možno preiti k drugim vprašanjem.
Annan je prepričan, da se Izraelci in Palestinci ne bodo uspeli sami pomiriti in obnoviti mirovnih pogajanj, zato je po njegovem mnenju nujno potrebno posredovanje tretje strani. Brez tega se bo položaj, kot meni Annan, le še poslabšal. Ameriški državni sekretar Colin Powell pričakuje, da bo zadnja izraelska operacija trajala najmanj več tednov. Seveda upa, da se bo operacija končala prej, ponovil pa je, da so izraelske oblasti zagotovile, da ne gre za trajno okupacijo palestinskega ozemlja. Powell je še dejal, da ZDA ne zagovarjajo Arafatovega izgona.
Ameriški Odbor za zaščito novinarjev pa je ostro kritiziral omejevanje svobode tiska s strani izraelske vojske med njenimi operacijami na palestinskih območjih. "Tudi če je Ramala nevarno mesto, bi novinarji morali imeti pravico tam delati, da bi lahko poročali o pomembnem dogajanju," je še dodala.
Komisije ZN za človekove pravice o Bližnjem vzhodu
Na zasedanju Komisije Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi so se spričo zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu vnele vroče razprave. "Ozračje je tako slabo kot malokrat prej," je danes povedal član neke evropske delegacije. Komisija sicer je razpravljala na temo Vprašanje kršitve človekovih pravic na zasedenih arabskih ozemljih, vključno s Palestino.
Predstavniki ZDA so arabskim državam očitali enostranskost. Kot je povedal ameriški predstavnik, arabske države Izraelu očitajo dejanja na zasedenih ozemljih, ne govorijo pa o tem, kaj povzročajo Izraelu samomorilski napadi.
Tarča napada so bile danes tudi organizacije ZN s sedežem v Ženevi. Predvsem arabski novinarji so jih na novinarski konferenci obtožili, da več pozornosti kot Bližnjemu vzhodu posvečajo dogodkom v Afganistanu. Po njihovih trditvah je tudi humanitarna pomoč Palestincem popolnoma nezadostna. Komisija ZN za človekove pravice bo v Ženevi zasedala do konca aprila. Srečanja se udeležujejo predstavniki 53 članic in predstavniki nevladnih organizacij. Vseh udeležencev je okoli 3500.
