'Mračni' zaključki varnostne konference v Münchnu: 'Čaka nas še veliko dela'

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je ostro odzval na sobotno izjavo poljskega kolega Mateusza Morawieckija, da so bili med sodelavci nacistov in sostorilci holokavsta tudi Judi. Netanjahu, ki se udeležuje varnostne konference v Münchnu, je te besede označil kot "nezaslišane".

Kot je še dodal Netanjahu, kažejo na "nesposobnost razumeti zgodovino" in "pomanjkanje občutka za tragedijo našega naroda".

Kasneje je Netanjahu po navedbah svojega kabineta še po telefonu osebno govoril s poljskim kolegom in mu ponovil, da so bile njegove sobotne izjave nesprejemljive in neutemeljene, saj da "ni nobene osnove za primerjavo dejanj Poljakov in Judov med holokavstom".

V Varšavi so medtem skušali sanirati škodo. Tiskovna predstavnica Morawieckija Joanna Kopcinska je tako zatrdila, da sporne izjave nikakor "niso bile namenjene zanikanju holokavsta ali kakršnemukoli pripisovanju krivde judovskim žrtvam holokavsta za to, kar je bil genocid, storjen s strani nacistične Nemčije".

A v Varšavi očitno niso bili uspešni, saj je bil vhod v poljsko veleposlaništvo v Tel Avivu danes prekrit s svastikami in psovkami.

Slabi odnosi med Poljsko in Izraelom

Odnosi med Poljsko in Izraelom so se sicer nedavno poslabšali zaradi sprejetja spornega poljskega zakona o holokavstu, ki prepoveduje označevanje nacističnih koncentracijskih taborišč, ki so med drugo svetovno vojno delovala na tleh današnje Poljske, za poljska taborišča, in tudi navedbe, da naj bi Poljaki med vojno sodelovali z nacisti pri iztrebljanju Judov.

Zakon je nemudoma sprožil proteste Izraela, saj da odpira vrata za zanikanje prave zgodovine. Med drugim naj bi omogočal kazenski pregon preživelih holokavsta, ki bi na primer pričali o sodelovanju posameznih Poljakov pri ubijanju ali pri predajanju Judov Nemcem. V Varšavi sicer zatrjujejo, da ni tako.

Kljub kritikam, tudi iz ZDA in Nemčije, sta oba domova poljskega parlamenta ta mesec zakon potrdila. Podpisal ga je tudi poljski predsednik Andrzej Duda, s čimer je zakon stopil v veljavo, a ga je obenem poslal v presojo ustavnemu sodišču, ki bo zdaj imelo končno besedo.

Morawiecki je v soboto v Münchnu odgovarjal na vprašanje nekega izraelskega novinarja, ali bi bil v skladu z novim zakonom nekdo, ki bi izjavil, da so bili med Poljaki sodelavci nacistov in sostorilci pri holokavstu, na Poljskem obravnavan kot zločinec.

Premier je novinarju odgovoril, da seveda ni tako in da nekdo, ki bi dejal, da so obstajali tudi poljski sostorilci, nikakor ne bi bil kaznovan in obravnavan kot zločinec. Kot je nadaljeval, so poleg nemških krivcev obstajali tudi poljski – tako kot tudi judovski, ruski, ukrajinski in še kateri.

Netanjahu ostro nad Iran

Netanjahu je na konferenco prinesel tudi kos domnevno razstreljenega brezpilotnega letalnika, ki naj bi izhajal iz Irana. "Gospod Zarif, spoznate to? To je vaše. Lahko ga nesete nazaj tiranom v Teheran s tem sporočilom - ne preizkušajte naše odločnosti," je dejal iranskemu zunanjemu ministru.

Predmet, ki ga je med govorom na konferenci držal v roki Netanjahu, je po njegovih besedah dokaz iranske agresije zoper Izrael. Iranskega zunanjega ministra Džavada Zarifa v času govora ni bilo v dvorani.

Po besedah Netanjahuja je Iran prejšnji teden brezpilotni letalnik poslal v Izrael iz Sirije, tam pa so ga sestrelili. "Iran še vedno predstavlja veliko nevarnost," je poudaril in navedel, da iranske oblasti širijo svoj vpliv na Bližnjem vzhodu in pri tem stalno "prestopajo meje". "Takoj ko bo Iran imel na razpolago jedrsko orožje, ga ne bo več mogoče kontrolirati," je dejal.

Kot je še povedal Netanjahu, bo Izrael po potrebi ukrepal proti Iranu, ne le njegovim zaveznikom na Bližnjem vzhodu, saj ta predstavlja največjo grožnjo svetu. "Izrael ne bo dovolil režimu, da nam zavije zanko terorja okoli vratu," je dejal.

Sirska vojska je 10. februarja sestrelila izraelsko vojaško letalo, ki je nad sirskim ozemljem napadlo sisteme sirske zračne obrambe in iranske cilje, ki so del iranske vojaške navzočnosti v Siriji. Izrael se je s tem napadom odzval na vstop iranskega drona iz Sirije v izraelski zračni prostor. To je bil najhujši incident med Izraelom in Iranom po začetku vojne v Siriji leta 2011.

Zarif pa je obtožil Izrael "vsakodnevnih vdorov na ozemlje Sirije in Libanona". "Celoten govor (Netanjahuja) je bil namenjen izognitvi temu vprašanju," je dejal. "Kar se je zgodilo v zadnjih dneh, je to, da je bila okrnjena tako imenovana nepremagljivost (Izraela)," je izpostavil.

Predsedujoči varnostni konferenci v Münchnu pogreša konkretne predloge

Predsedujoči Münchenski varnostni konferenci Wolfgang Ischinger je ob koncu tridnevnih razprav v bavarski prestolnici povlekel mračen zaključek. Slišali smo, kaj je na svetu narobe, kje so nevarnosti in čemu se je treba izogniti, nismo pa slišali dovolj konkretnih predlogov v smeri boljše prihodnosti, je ocenil.

"Čaka naš še veliko dela," je v zaključnem govoru povedal Ischinger.

Letošnja konferenca je potekala pod geslom 'Do roba - in nazaj?' in predsedujoči je upal, da bo po njenem zaključku ta vprašaj lahko umaknil. A je razočaran ugotovil, da to ni mogoče. "Razprave v zadnjih dneh mi ne vlivajo upanja," je dejal. Pogrešal je predvsem več besed o tem, kaj konkretno bodo vlade držav naredile za zagotovitev miru.

Kot ocenjuje nemški portal Deutsche Welle, evropski voditelji v Münchnu niso uspeli pokazati enotnosti glede tega, kakšno skupno varnostno politiko potrebuje EU. "Kaže, da se evropski voditelji strinjajo, da je potrebna skupna varnostna politika EU. Na Münchenski varnostni konferenci so ministri in visoki predstavniki različnih evropskih držav predstavili svoje predloge in vizije, kako zavarovati unijo v vedno manj varnem svetu. A kako je mogoče doseči enotnost, če države tako različno pojmujejo varnostna tveganja in dajejo v ospredje svoje lastne nacionalne interese," je zapisal njihov novinar Lewis Sanders.

Obrambna ministrica Katičeva z estonskim kolegom o sodelovanju na obrambnem področju

Na konferenci je okoli 500 politikov in strokovnjakov razpravljalo o konfliktih in krizah v svetu. Iz Slovenije se je dogodka udeležila obrambna ministrica Andreja Katič, ki se je ob robu neformalno pogovarjala s številnimi obrambnimi ministri in drugimi udeleženci konference. Kot so sporočili z ministrstva, se je na bilateralnem delovnem srečanju srečala z estonskim obrambnim ministrom Jürijem Luikom. Pogovarjala sta se o dvostranskem sodelovanju med državama na obrambnem področju ter o obrambnem sodelovanju v okviru zveze Nato in EU.

Ministrica Katič je estonskega kolega seznanila z namero, da se bo Slovenija pridružila Natovemu centru odličnosti za kibernetske grožnje, ki deluje v Estoniji, in mu ponudila možnost usposabljanja za usmerjevalce združenih ognjev ter možnost vključitve Estonije v Natov center odličnosti za gorsko bojevanje, ki deluje v Sloveniji.

Konferenco je tudi letos spremljal miren protest. Okoli 2000 protestnikov se je zbralo na münchenskem trgu Karlsplatz in se nato s slogani "nikoli več vojna", "ukinite Nato" in "v vojni ni zmagovalcev" mirno sprehodilo skozi peš cono proti trgu Marienplatz, ki leži nedaleč od prizorišča konference. Po navedbah policije se je število udeležencev z začetnih tisoč povečalo na okoli 2200, incidentov pa ni bilo.

Shodu so se pridružili tudi nekateri Kurdi, da bi protestirali proti turškemu posredovanju v kurdski regiji Afrin na severu Sirije.