Izraelska vojska je izvedla več napadov na palestinske cilje na območju Gaze. To je bil najhujši napad v zadnjih petih mesecih. Februarja sta namreč sprti strani sklenili premirje.
Prvi napad je uničil dobrodelno ustanovo simpatizerjev skrajne skupine Hamas, nekaj minut pozneje pa so helikopterji svoje rakete usmerili na pokopališče v Kan Junisu, ki so ga skrajneži uporabljali za izstreljevanje raket na judovske naselbine. Ena raketa je za las zgrešila begunsko taborišče, pozneje so se helikopterji vrnili in še enkrat obstreljevali kamp. Tarča napadov je bilo tudi begunsko taborišče Deir el Bala.
Izraelci ubili sedem predstavnikov Hamasa
Izraelci so z zračnimi protinapadi odgovorili na palestinsko raketiranje in pri tem ubili sedem predstavnikov skrajnega palestinskega gibanja Hamas.
Na Zahodnem bregu sta bila po navedbah palestinskih varnostnih virov tako ubita 27-letni Rabih Harb in 25-letni Mohamed Ajaš, ki sta bila z avtomobilom na poti zahodno od Salfita, ko so njuno vozilo zadele rakete. Oba sta bila lokalna voditelja oboroženega krila Hamasa, Brigad Ezedina al Kasama, ki naj bi ju izraelska vojska iskala že dve leti.
Izrael je ob tem potrdil, da namerava obnoviti likvidacije vodij skrajnih palestinskih skupin, čeprav se je v okviru februarskega dogovora v Šarm el Šejku zavezal, da bo tovrstne napade opustil.
Povračilni napadi
Na napade so odgovorili tudi palestinski policisti, ki so se spopadli s skrajneži. Ubita sta bila dva palestinska mladoletnika, ni pa še jasno, katera stran je odgovorna za njuno smrt. Najmanj 26 ljudi, večinoma civilistov, je ranjenih.
Umik bo
Izrael kljub raketiranju palestinskih skrajnežev zavrača vsakršno preložitev umika z območja Gaze, katerega začetek je predviden čez mesec dni.
"Ti napadi ne bodo spremenili naše odločenosti za uresničevanje načrta umika ob predvidenem datumu, če pa se bodo nadaljevali, bomo odgovorili veliko bolj odločno," je povedal tesen sodelavec izraelskega premiera Ariela Šarona, ki je želel ostati neimenovan.
Šaron pa je ob tem dejal, da bo sprejel vse potrebne ukrepe za ustavitev palestinskih skrajnežev.
Konec premirja?
Mnogi se bojijo, da palestinski napad, ki je ubil Izraelko, in izraelski odgovor na ta uboj pomenita konec težko sklenjenega premirja. Do napadov palestinskih
skrajnežev sicer prihaja v času, ko se je na območje na pogovore s predstavniki
Hamasa in Islamskega džihada odpravil palestinski predsednik Abas. Skušal naj
bi pomiriti skrajneže, Hamas in Islamski džihad pa ponovno zavezati k premirju
z Izraelom, ki sta ga obe skrajni organizaciji očitno prenehali spoštovati.
Osramočen je tudi izraelski premier Šaron, ki se je trudi za miren umik judovskih naseljencev iz tega območja. Kljub temu je Izrael vedno poudarjal, da bodo na nasilje odgovorili z nasiljem. Pred kratkim je svojim silam celo naročil napad na voditelje Islamskega džihada.
