Izraelci prodrli na jug Libanona

Tiskovne agencije so sicer že pred tem poročale, da je kakih deset izraelskih tankov danes podrlo ograjo na izraelski severni meji in nedaleč od strateško pomembnega Maruna al Rasa vdrlo v Libanon, kasneje pa se je izvedelo, da so bili tanki le podpora vojakom, ki so omenjeno vas zavzeli že pred tem.

32 prebivalcev Maruna al Rasa se je danes zateklo v postojanko misije ZN v Libanonu (Unifil), ostalih 2300 pa je že pred tem pobegnilo. Izrael je sicer sporočil, da želi libanonsko skrajno gibanje Hezbolah pregnati na območje severno od reke Litani, južno od katere živi več kot 400.000 Libanoncev. Več deset tisoč jih je to območje sicer že zapustilo, mnogi pa ostajajo ujeti v navzkrižnem ognju.

Izraelska letala so zadela televizijske in telekomunikacijske oddajnike v Libanonu in med drugim onemogočila oddajanje največji zasebni televizijski mreži LBC v tej državi ter pretrgala telefonske povezave telekomunikacijske družbe Alfa z nekaterimi regijami.

Izraelski bombniki so obstreljevali oddajnike v goratem osrednjem in severnem delu Libanonu, zaradi česar v velikem delu države ni mogoče spremljati programov največje libanonske zasebne televizije, pa tudi televizije Al Manar skrajnega gibanja Hezbolah, nekaterih drugih manjših televizij in radia Svobodni Libanon. Satelitsko oddajanje sicer poteka nemoteno.

Izraelska letala so sicer v preteklih 24 urah v Libanonu bombardirala 150 ciljev, med tarčami pa so bili predvsem položaji Hezbolaha ter več kot deset cest, ki povezujejo Libanon in Sirijo. Še posebej močno so letala bombardirala območja blizu meje, ob katerih Izrael kopiči vojake in tanke. Ti naj bi po navedbah Izraela na jugu Libanona izvajali le omejene kopenske operacije. V napadih naj bi bila v noči na soboto ubita ena oseba, pet ljudi je bilo ranjenih.

EU nudi pomoč Cipru

Evropska komisija je medtem izrazila pripravljenost, da pomaga Cipru pri soočanju z vse več evakuiranci, ki z ladjami bežijo iz Libanona. Samo v noči na soboto je po podatkih ciprskih oblasti v pristaniščih Larnake in Limassola pristalo več kot 4.000 beguncev, večinoma tujih državljanov, ki so jih njihove vlade evakuirale iz Libanona, potem ko so to bližnjevzhodno državo pred enajstimi dnevi napadle izraelske sile. Po navedbah komisije bi EU lahko pomagala pri koordinaciji evakuacije, prav tako pa bi bilo po njenem mnenju mogoče združiti transportne zmogljivosti članic povezave, kar bi prispevalo k lažji evakuaciji.

Ciprski zunanji minister Georgios Lillikas je ob tem dejal, da Ciper nima dovolj zmogljivosti, da bi evakuiranim omogočil daljše bivanje na otoku in poudaril, da bo Nikozija vztrajala na čim prejšnjem odhodu evakuirancev v njihove države. Število beguncev je po besedah Lillikasa doseglo 25.000, oblasti pa pričakujejo, da bo njihovo končno število preseglo 60.000. Lillikas sicer poleg tujih državljanov, ki so živeli v Libanonu, pričakuje tudi val libanonskih beguncev, ki bi utegnili zbežati na Ciper, če se položaj v njihovi državi ne bi umiril. "Nobeden ne zna oceniti, če se bo to res zgodilo, in koliko beguncev bi prišlo na Ciper," je dejal Lillikas, ki je tudi dejal, da je Evropsko unijo zaprosil za pomoč.

Ob vse glasnejših pozivih, da grozi Libanonu humanitarna kriza, se je odzval tudi Izrael in odprl zaporo libanonskih pristanišč ter dovolil, da so vanje priplule prve ladje s pomočjo. V Bejrut so že prispele ladje z več tonami pomoči, sedaj pa je treba te zaloge še razdeliti med prebivalce izoliranih vasi in mest na jugu Libanona.

Mnenja, akcije pa ne

Generalni sekretar ZN Kofi Anan pa je posvaril, da bi kopenska ofenziva Izraela v Libanonu vodila v dramatično eskalacijo nasilja libanonskega skrajnega gibanja Hezbolah. Kot je še menil, bi bilo treba v reševanje krize v Libanonu vključiti tudi Iran in Sirijo.

O Libanonu je razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov. Šlo je za odprto razpravo o položaju na Bližnjem vzhodu, med katero so predstavniki držav nečlanic lahko izražali svoja mnenja, vendar temu ni sledila nobena akcija.

Razprava ni prinesla ničesar novega, saj so glavni igralci v krizi vztrajali pri svojih stališčih. Ameriški veleposlanik John Bolton je nakazal, da se nasilje na Bližnjem vzhodu ne bo kmalu končalo, saj ZDA podpirajo Izrael v nameri, da zada uničujoč udarec Hezbolahu.