Ob odprtju ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu krvavi protesti, Netanjahu uporabo sile zagovarja

ZDA so v Jeruzalemu uradno odprle svojo veleposlaništvo. "Pred 70 leti je David Ben Gurion oznanil neodvisnost (Izraela), 70 let kasneje so ZDA končno naredile naslednji korak," je na slovesnosti ob odprtju dejal ameriški veleposlanik David Friedman.

Friedman je dodal, da se je treba za ta zgodovinski trenutek zahvaliti "pogumu ene osebe" - ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Sledil je bučen aplavz.

Slovesnost, ki se je je udeležilo okoli 800 gostov - večinoma Američanov, med njimi kongresnikov in drugih, ki čutijo posebno vez z Izraelom - se je začela z ameriško himno.

Trumpa sicer na otvoritvi veleposlaništva ni bilo, je pa zbrane nagovoril v video poslanici in zagotovil, da ZDA ostajajo zavezane doseganju trajnega miru na Bližnjem vzhodu, a je dodal, da je Izrael suverena država "s pravico, da sama določi prestolnico". Selitev ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem je še pred tem v tvitu označil kot "velik dan za Izrael".

Plaketo na veleposlaništvu sta odkrila ameriški finančni minister Steve Mnuchin ter Trumpova hči in njegova svetovalka Ivanka. "Uradno in prvič vas pozdravljamo na veleposlaništvu ZDA tu v Jeruzalemu, prestolnici Izraela," je dejala Ivanka Trump.

Odprtja se je udeležil tudi Trumpov svetovalec in zet Jared Kushner, ki je označil potezo ZDA, da preseli veleposlaništvo, kot prikaz ameriškega vodstva v tem, da naredijo, "kar je prav" in da so ZDA ponovno pokazale svetu, da se jim lahko zaupa.

Ob tem je kot prvi spregovoril o potekajočih protestih Palestincev, a je ocenil, da so tisti, ki spodbujajo nasilje, del problema in ne rešitve. "Ko bo v regiji mir, se bomo ozrli nazaj na ta dan in se spomnili, da se je pot k miru začela z močno Ameriko, ki je prepoznala resnico," je dodal.

Poleg Ivanke, Kushnerja in finančnega ministra Mnuchina, je bil v visoki delegaciji, ki jo je v Jeruzalem poslal Trump, še namestnik državnega sekretarja John Sullivan.

Odprtje veleposlaništva pospremili množični in krvavi protesti na palestinskih območjih, ki so zahtevali že 52 življenj

Le nekaj ur pred slovesnim odprtjem ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu so na meji med Izraelom in območjem Gaze izbruhnili množični protesti in spopadi, ki iz ure v uro zahtevajo več žrtev. Po zadnjih podatkih palestinskega zdravstvenega ministrstva je bilo v protestih ubitih 52 Palestincev, še več kot 2400 pa jih je bilo ranjenih.

Približno polovico ranjenih so ustrelili pripadniki izraelske vojske.

Palestinski veleposlanik pri ZN Rijad Mansur je dejal, da so izraelski vojaki ubili tudi osem otrok, mlajših od 16 let. Izrael je pozval k takojšnji ustavitvi nasilja in kaznovanju odgovornih. Povedal je tudi, da si njegovi kolegi v ZN prizadevajo za sklic nujnega zasedanja Sveta ZN za človekove pravice, da bi oblikovali neodvisno preiskavo nasilja.

Izraelska vojska je ob tem sporočila, da so bili trije Palestinci ubiti, medtem ko so skušali na meji nastaviti eksploziv.

K "pohodu milijona" ob meji so Palestince pozivali prek zvočnikov mošej, prebivalce pa so na območje vozili z avtobusi in tovornjaki.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je obsodil "izraelski pokol" ter razglasil tridnevno žalovanje, na palestinskih ozemljih pa pozval k splošni stavki. ZDA je znova obsodil zaradi selitve veleposlaništva v Jeruzalem. Poudaril je, da ZDA "niso več posrednik na Bližnjem vzhodu" in da je ameriško veleposlaništvo v Jeruzalemu "nova ameriška naselbina" v mestu.

Ob meji se je po podatkih izraelske vojske na več točkah zbralo okoli 35.000 Palestincev. Nekateri od njih so metali kamenje in se približali ograji na meji. Na drugi strani meje so oborožene izraelske varnostne sile. Mladi pa so iz protesta proti odprtju ameriškega veleposlaništva na križiščih zažigali avtomobilske pnevmatike.

Palestinske oblasti so Izrael ob nasilju obtožile izvajanja "groznega pokola" v Gazi. Tiskovni predstavnik palestinskih oblasti Jusuf al Mahmud je v izjavi zahteval takojšnjo mednarodno intervencijo, ki bi ustavila nadaljnje ubijanje ljudi s strani izraelskih sil, ki izvajajo okupacijo palestinskih ozemelj.

Zaradi protestov so na območju Gaze zaprta podjetja, šole, univerze, trgovine in banke.

Izraelska vojska je medtem v odgovor na "nasilna dejanja Hamasa ob varnostni ograji" odgovorila z letalskimi napadi na položaje tega skrajnega palestinskega gibanja, ki nadzira območje Gaze. "Lovec je uničil pet terorističnih tarč v vojaškem vadbenem centru teroristične organizacije Hamas na severu območja Gaze," so ob tem zapisali.

Nekaj sto arabskih Izraelcev se je zbralo tudi na protestu v Jeruzalemu. "Protestiramo ob istem času, kot poteka slovesnost ob odprtju ameriškega veleposlaništva," je zapisal poslanec Ajman Odeh na Twitterju. Kritiziral je še zavezništvo med Trumpom in Netanjahujem, ki je terjalo več deset življenj.

Netanjahu zagovarja uporabo sile na meji z Gazo

Izraelski premier Benjamin Netanjahu zagovarja uporabo sile izraelskih oboroženih sil na meji z Gazo. "Vsaka država mora braniti svoje meje," je tvitnil Netanjahu.

"Teroristična organizacija Hamas izjavlja, da namerava uničiti Izrael. Poslali so tisoče ljudi, da bi prebili ograjo na meji in dosegli ta cilj. Še naprej bomo delovali trdno, da bi branili našo suverenost in naše državljane," je izpostavil Netanjahu.

Na meji vsaj zaenkrat ne gre pričakovati sprememb, saj je izraelski obrambni minister Avigdor Lieberman že najavil, da si bo vojska še naprej prizadevala preprečiti vsak poskus prehoda meje iz Gaze v Izrael. "Minister Lieberman je naročil, da še naprej odločno preprečimo vsak napad na izraelsko suverenost in na izraelske državljane v skladu z ustaljeno politiko," so po srečanju s predstavniki vojske sporočili iz Liebermanovega kabineta.

Tudi ameriška Bela hiša je za 52 smrtnih žrtev med Palestinci okrivila Hamas. Tiskovni predstavnik Bele hiše Raj Shah je dodal, da je "Hamas namerno in cinično izzval takšen odgovor" in da se ima Izrael pravico braniti.

Pozivi k zadržanosti in obsodbe nasilja ob protestih Palestincev

Na nasilje ob meji med Izraelom in Gazo se je odzvalo več držav in organizacij. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je sprti strani pozvala k zadržanosti in preprečevanju nadaljnje eskalacije konflikta.

Mogherinijeva je ob tem pozvala k nadaljevanju pogajanj in iskanju politične rešitve za izraelsko-palestinski konflikt. Meni namreč, da bi vsakršna nova eskalacija že tako napetih in kompleksnih razmer prinesla novo neizmerno trpljenje ljudi in oddaljila možnost miru in varnosti v regiji.

"Izrael mora spoštovati pravico do mirnih protestov in načelo sorazmerne uporabe sile. Hamas in drugi, ki vodijo protest v Gazi, pa morajo zagotoviti, da ta ostane nenasilen in ga ne izkoriščajo za druge cilje," je še dejala.

Izjava prihaja v luči nesoglasij znotraj EU glede odziva na ameriško preselitev veleposlaništva v Jeruzalem. Češka, Madžarska in Romunija so namreč pred kratkim blokirale izjavo EU, ki je obsodila to ameriško zunanjepolitično potezo.

Nad razmerami v Gazi je zaskrbljen tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. "Zelo sem zaskrbljen nad incidenti, ki so se zgodili v Gazi," je dejal Guterres, ki meni, da so dogodki pokazatelj, da je potrebna politična rešitev za izraelsko-palestinski konflikt.

Ob tem je dodal, da ni alternative rešitvi dveh držav, kjer bi Izraelci in Palestinci lahko živeli v miru, z zagotovljeno varnostjo in polnim sodelovanjem mednarodne skupnosti.

Turčija ob tem s prstom žuga tudi proti ZDA, ki so po njeni oceni ob Izraelu prav tako odgovorne za poboje oziroma pokol Palestincev ob meji med Gazo in Izraelom. "Ameriška administracija je enako odgovorna za pokol kot Izrael," je na Twitterju zapisal podpredsednik turške vlade Bekir Bozdah, ki meni, da je nasilje posledica "nepravičnih in nezakonitih" ameriški odločitev.

Na spopade ob meji so se odzvali tudi pri mednarodni nevladni organizaciji za človekove pravice Amnesty International, ki meni, da dejanja izraelske vojske v določenih primerih spominjajo na namerne poboje, kar šteje za vojni zločin. "Gre za še en primer uporabe prekomerne sile in pravega streliva s strani izraelske vojske," je dejal predstavnik organizacije za Severno Afriko in Bližnji vzhod Philip Luther.

Ob tem so v organizaciji izraelsko vlado pozvali, da nemudoma ukroti svojo vojsko in s tem prepreči nadaljnjo izgubo življenj in resnih poškodb. Že prejšnji mesec pa so mednarodno skupnost pozvali, da Izraelu preneha dostavljati orožje in vojaško opremo. Prepričani so, da tokratne žrtve in ranjeni dokazujejo, da je potreben embargo na izvoz orožja v Izrael.

Na streljanje na palestinske protestnike sta se odzvala tudi Jordanija in Egipt, sicer edini arabski državi, ki imata vzpostavljene diplomatske odnose z Izraelom. Obe državi sta obsodili uporabo prekomerne sile zoper neoboroženo in nebogljeno palestinsko civilno prebivalstvo. Jordanija je nasilje označila za zločin.

Zavračanje Trumpovega koraka je znova potrdila tudi glavna ameriška zaveznica Velika Britanija. "Ne strinjamo se z ameriško odločitvijo o selitvi veleposlaništva v Jeruzalem in priznanju mesta kot izraelske prestolnice," je dejal tiskovni predstavnik predsednice britanske vlade Therese May. Ob tem je dodal, da se britansko veleposlaništvo nahaja v Tel Avivu in da ga ne nameravajo seliti. Obenem so po nasilnih spopadih pozvali k mirnosti in zadržanosti. Po besedah tiskovnega predstavnika Mayeve, je Velika Britanija zaskrbljena nad poročili o nasilju in izgubi življenj. Ob tem je še ocenil, da ameriška selitev veleposlaništva v Jeruzalem nikakor ni pripomogla k vzpostavljanju miru v regiji.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je v konflikt vpete strani pozval k odgovornemu ravnanju in preprečevanju novega izbruha nasilja. "Francija ponovno poziva izraelske oblasti, da ravnajo previdno pri uporabi sile, ki mora biti sorazmerna," je dejal Le Drian.

Francija se ob tem zavzema za vzpostavitev razmer, ki so potrebne za zasledovanje mirne rešitve spora v regionalnem kontekstu, ki ga že prežemajo visoke napetosti. Le Driar je še izpostavil pomen zaščite civilistov, predvsem mladoletnih, in pravico Palestincev do mirnega protesta.

Kuvajt, ki je trenutno nestalna članica Varnostnega sveta ZN, pa je dejal, da bo pozval h kriznem srečanju tega organa, potem ko je izraelska vojska v protestih ubila najmanj 52 Palestincev. "Obsojamo kar se je zgodilo," je dejal kuvajtski veleposlanik pri ZN Mansur al Otajbi.

Trumpova odločitev medtem navdušila Izraelce

Za selitev veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem se je Trump odločil 6. decembra lani, ko je Jeruzalem priznal tudi kot prestolnico Izraela.

Trumpova odločitev je navdušila Izraelce, po drugi strani pa močno razburila Palestince in zlasti arabski svet, saj naj bi status tega svetega mesta dorekli v okviru izraelsko-palestinskih mirovnih pogovorov, Palestinci pa si želijo v Vzhodnem Jeruzalemu vzpostaviti prestolnico svoje prihodnje države.

Odločitev je s posebno resolucijo decembra lani obsodila tudi Generalna skupščina Združenih narodov, podprla jo je tudi Slovenija.

Selitev oziroma otvoritev je sicer predvsem simbolična - tudi zato, ker je poteka 14. maja, na dan izraelske državnosti, ko v Izraelu obeležujejo ustanovitev izraelske države.

Letos bodo obeležili že 70. obletnico tega dogodka in že več mesecev si prizadevajo, da ga bodo obeležili še posebej slovesno. Več deset tisoč Izraelcev se je že v nedeljo zbralo na shodu v Jeruzalemu.

Po drugi strani pa bo selitev veleposlaništva le dan pred 15. majem, ki ga Palestinci obeležujejo kot dan žalovanja zaradi ustanovitve Izraela. Ob tem napovedujejo tudi nove proteste.

Erdogan: ZDA izgubile posredniško vlogo na Bližnjem vzhodu

ZDA so s selitvijo svojega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem izgubile svojo vlogo posrednika na Bližnjem vzhodu, pa je v Londonu ocenil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Vnovič je poudaril zavračanje odločitve, ki da krši mednarodno pravo in je v nasprotju z resolucijami Združenih narodov.

"S svojim zadnjim korakom je Amerika postala del problema in ne rešitve in je izgubila svojo vlogo posrednika v bližnjevzhodnem mirovnem procesu," je v govoru na mednarodnem think tanku Chatham House v Londonu dejal Erdogan. Selitev veleposlaništva je označil za "zelo, zelo nesrečno" in bo po njegovem prepričanju okrepila napetosti med skupnostmi.

"Mednarodna skupnost mora čim prej odigrati svojo vlogo in hitro ukrepati za ustavitev vse večje agresije Izraela," je dejal in ponovil, da je ustanovitev neodvisne palestinske države z Jeruzalemom kot prestolnico edini način za trajen mir in stabilnost.

Tiskovni predstavnik iranskega parlamenta Ali Laridžani je medtem ocenil, da korak kaže na Trumpovo "nesposobnost oceniti dolgoročne posledice svojih dejanj". "Tovrstna dejanja bodo povečala napetosti in negotovost v svetu," je opozoril in dodal, da bodo na ta dejanja odgovorili.

Svoje nestrinjanje z ameriško zunanjepolitično potezo je ponovil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. "Trdno smo prepričani, da je neprimerno enostransko spreminjati odločitve mednarodne skupnosti na takšen način," je dejal Lavrov.

Dodal je še, da je Rusija že večkrat ponudila svojo mediacijo za vzpostavitev pogovorov o statusu Jeruzalema.

O selitvi veleposlaništva bodo v sredo sicer razpravljali tudi na zasedanju Arabske lige. Kot je dejal namestnik generalnega sekretarja lige za palestinske zadeve Saed Abu Ali, bo sredino srečanje namenjeno "iskanju načinov nasprotovanja nezakoniti selitvi ameriškega veleposlaništva". Srečanje stalnih predstavnikov držav članic lige v egiptovski prestolnici Kairo bo potekalo na pobudo Palestine, je dodal.

Status Jeruzalema velja za najbolj trdovraten problem več desetletij trajajočega izraelsko-palestinskega konflikta. Medtem ko si Izrael prisvaja celotno mesto, Palestinci Vzhodni Jeruzalem vidijo kot prestolnico njihove nove države.