Izrael pred kopensko ofenzivo

V Libanonu, kjer že deset dni divja izraelska ofenziva, se še vedno nahaja pet slovenskih državljanov. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, se peterica nahaja v mestih Tir in Sidon ter želi zapustiti državo, vendar jim varnostne okoliščine ne omogočajo varne poti v Bejrut, zato se za pot v libanonsko prestolnico še niso odločili.

Slovenski državljani se bodo po navedbah ministrstva v dogovoru s predstavništvi držav članic Evropske unije priključili prvemu organiziranemu odhodu, ki ne bo dodatno ogrozil njihove varnosti, kdaj bo to, pa je zaenkrat težko napovedati. 

Ministrstvo javnosti zaradi varovanja osebnih podatkov ne more razkriti identitete omenjenih slovenskih državljanov, kot tudi ne vseh podrobnosti glede zagotavljanja njihove varnosti, saj bi to lahko otežilo njihovo kolikor je le mogoče varno potovanje iz Libanona.

Slovenski državljani, ki potujejo v tujino, se veleposlaništvom Slovenije v tujini sicer niso dolžni javiti. To je zgolj priporočilo, ki pa se v primerih, kakršen je ta, izkaže za izjemno pomembno. Ministrstvo lahko namreč razpolaga le z obvestili tistih, ki se oglasijo na predstavništvih Slovenije, in tistih, v imenu katerih se javijo svojci v Sloveniji.

Izraelska vojska vpoklicala več tisoč vojakov

Izraelska vojska je medtem vpoklicala več tisoč vojakov rezervistov in libanonske civiliste v 30-kilometrskem pasu na jugu Libanona z letaki pozvala, naj čimprej zapustijo območje. Vpoklic in letaki so okrepili govorice, da velika kopenska ofenziva že presegla etapo načrtovanja.

Izraelski vojaški vir je pri tem navedel, da bo število vpoklicanih rezervistov manjše od brigade, ki šteje okoli 3000 vojakov. Kot je znano, so ob pričetku ofenzive sicer na severno izraelsko mejo že vpoklicali 6000 rezervistov.

Načelnik generalštaba izraelske vojske Dan Haluc je medtem sporočil, da bodo na jugu Libanona po potrebi izvedli kopenske operacije, ki pa bodo omejene.

Omejene kopenske operacije proti skrajni libanonski milici Hezbolah na ozemlju Libanona ob meji z Izraelom izraelska vojska sicer že izvaja. V njih je bilo v preteklih 24 urah ubitih že več izraelskih vojakov.

Najvišji izraelski predstavniki so na sestanku v četrtek zvečer po navedbah vojaških virov odločali, kako obsežne sile poslati na jug Libanona. Po navedbah omenjenih virov Izrael ne bo ustavil ofenzive, dokler Hezbolaha ne bodo porinili za reko Litani, ki leži kakih 30 kilometrov severno od izraelsko-libanonske meje. S tem bi Izrael na območju, na katerem je bil navzoč od leta 1982 do leta 2000, vzpostavil novo tamponsko cono.

Izraelski napadi na Libanon se sicer že deseti dan zapored nadaljujejo in so ponovno terjali žrtve tako na libanonski kot izraelski strani. Izraelska letala so med drugim spet obstreljevala območje na jugu Bejruta, kjer se nahaja Hezbolahov sedež, mesto Nabi Šit v dolini Beka ter cesto in most blizu pristaniškega mesta Tir, izvedle pa so tudi enega najbolj nasilnih napadov na mesto Balbek na vzhodu Libanona, ki velja za utrdbo Hezbolaha. 

Medtem je Hezbolah z raketami obstreljeval tretje največje izraelsko mesto Haifa, postojanko mirovnih sil ZN na jugu Libanona (Unifil) pa je zadela raketa, ki je bila po navedbah Unifil izstreljena z izraelske strani. Izraelska vojska je nasprotno sporočila, da je več raket Hezbolaha zgrešilo cilje v Izraelu in namesto tega zadelo postojanko Združenih narodov.

Slednji medtem opozarjajo na hitro slabšanje razmer v Libanonu, saj je država zaradi uničenih cest, mostov in druge infrastrukture vse bolj izolirana. Ljudje si zaradi silovitih izraelskih napadov ne upajo po osnovne potrebščine. ZN so sporočili, da je med žrtvami izraelskih napadov tretjina otrok, med begunci pa vsak drugi. 

Premirja ni na vidiku

Hezbolah je medtem zavrnil načrt generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, ki je v Varnostnem svetu ZN zahteval takojšnjo prekinitev sovražnosti in osvoboditev dveh izraelskih vojakov, katerih zajetje je sprožilo izraelsko ofenzivo.

Kot je povedal poslanec Hezbolaha v libanonskem parlamentu Husein Hadž Hasan, "je normalno, da zavračamo ta načrt. Edina stvar, ki bi jo sprejeli, je brezpogojno premirje, ki bi mu sledila posredna pogajanja o izmenjavi zapornikov". Zatrdil je, da bosta izraelska zapornika svobodna le ob izmenjavi z zaporniki, zaprtimi v Izraelu.

Izrael pa je v odzivu na Annanove besede ponovila, da je pogoj za ustavitev ofenzive v Libanonu razorožitev Hezbolaha. 

"Doseči želimo, da bi bil Hezbolah v skladu z resolucijo VS ZN 1559 kot vojaška sila uničen in tako ne bi mogel sprožiti nove krize," je izjavil tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Mark Regev. "Eden od pogojev za premirje je, da Hezbolah po njegovi uveljavitvi od Irana in Sirije ne bi več mogel prejemati orožja," je dodal.

VS ZN je medtem začel z novo razpravo o krizi na Bližnjem vzhodu.  Vodja nedavne misije ZN v Izraelu in Libanonu Vijay Nambiar je pozval Izrael k takojšnji "prekinitvi sovražnosti" v Libanonu ter izpostavil potrebo po "hitrem oblikovanju političnega okvira, ki bi omogočil vzpostavitev popolnega in trajnega premirja".

Po svetu protesti proti napadom Izraela

Na tisoče muslimanov je v Aziji glasno protestiralo proti napadom Izraela na Libanon in na območje Gaze ter od Združenih narodov zahtevalo, da z odločnimi ukrepi ustavijo nasilje. 

Protestniki so med drugim napolnili ulice v Kašmirju, Indoneziji, Maleziji, Bangladešu, Jordaniji, Bahrajnu in Egiptu. 

O demonstracijah, na katerih so zažigali izraelske zastave in zahtevali konec ofenzive v Libanonu, poročajo tudi iz Venezuele, Mehike in Salvadorja.

V švicarskem glavnem mestu Bern je kakih 1200 protestnikov, zavitih v libanonske in palestinske zastave, nosilo zastave Hezbolaha in slike njegovega voditelja Hasana Nasralaha. Na Dunaju pa se je pred poslopjem zunanjega ministrstva zbralo več sto ljudi, predvsem Libanoncev, Palestincev, Iračanov, Turkov in Avstrijcev, ki so avstrijsko vlado pozivali, naj ukrepa in poskuša končati bombardiranje Izraela v Libanonu.