Premier Šaron je imel pred glasovanjem največ dela s prepričevanjem ministrov svoje stranke Likud. Na kritike desničarjev je odgovarjal, da je mirovni načrt, takšen kot je, zgolj nujno zlo. Ministre je tudi opozoril, da bi zavrnitev načrta lahko skalila odnose z ZDA. Na koncu je po dolgotrajni razpravi, ki so jo spremljale demonstracije tako zagovornikov kot nasprotnikov predlagane rešitve, večina ministrov glasovala za mirovni načrt.
Izrael namerava vztrajati pri svojih 14-ih dopolnilih načrta, je še dejal Šaron. Za Izraelce je najbolj sporen tisti del, ki palestinskim beguncem, skupaj s potomci jih je 3,7 milijona, priznava pravico do vrnitve na svoje domove. Njihova vrnitev bi po mnenju Izraela pod vprašaj postavila položaj judovske države. O tem naj bi se predvidoma pogajali šele v zadnji, tretji fazi mirovnega načrta. Pred tem mora Izrael ustaviti gradnjo judovskih naselij na palestinskih ozemljih in preseliti naseljence, ki so tja prišli po marcu leta 2001. Z Gaze in Zahodnega brega pa postopno umakniti vojsko.
Na drugi strani morajo Palestinci ustaviti teroristične napade, razorožiti skrajne skupine ter izpeljati demokratične reforme palestinske uprave. Ti koraki naj bi leta 2005 pripeljali do mednarodno priznane palestinske države.
Prav uresničevanje konkretnih korakov bo pokazalo, kako resno ena in druga stran jemljeta nov poskus mirovnih pogajanj. Že jutri naj bi se sestala izraelski in palestinski premier, Ariel Šaron in Mahmud Abas, za pogajalsko mizo pa sta premiera pripravljena sesti tudi z ameriškim predsednikom Bushem.
Arafat za ustavitev napadov
Palestinski voditelj Jaser Arafat je palestinske borce pozval, naj ne ubijajo izraelskih civilistov. Po Arafatovih besedah je narobe, da se mladi, pripravljeni na smrt, vedejo tako kot izraelski vojaki, ki ubijajo palestinske civiliste. Boj proti okupaciji je legitimen, vendar pa ni sprejemljivo ubijanje otrok ali žensk v restavracijah in barih, je dejal Arafat.
Arafat je tudi zavrnil odstop. "Ne bom odstopil, temveč bom umrl kot mučenik," je dejal in zavrnil obtožbe, da je osebno odgovoren za samomorilske napade. "Izraelski premier Ariel Šaron nima v rokah nič proti meni, razen teh izmišljotin," je poudaril palestinski voditelj. Glede različnih pogledov, ki naj bi jih imela s palestinskim premierom Mahmudom Abasom, je Arafat dejal, da so njuni odnosi "zgodovinski" in trenutno normalni.
