Izrael obstreljeval podzemne rove

Izraelska letala so v noči na četrtek napadla jug območja Gaze, potem ko so palestinski skrajneži z območja Gaze na jug Izraela v sredo zvečer prvič od veljave prekinitve ognja 18. januarja izstrelili raketo. Nobeden od napadov ni zahteval žrtev. Izraelska vojska je povedala, da je z letali na območju Rafe obstreljevala poslopja, kjer palestinske skupine izdelujejo orožje, pa tudi območje, kjer so predori, skozi katere tihotapijo orožje iz Egipta, potem ko je bila v sredo zvečer na nenaseljeno območje mesta Ofakim na jugu Izraela izstreljena raketa.

Odgovornost za izstreljeno raketo so prevzele Brigade mučenikov Al Akse, deloma neodvisno oboroženo krilo gibanja Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Izraelska vojska pa je danes še sporočila, da je na jug Izraela padla še ena raketa, ki pa prav tako ni zahtevala žrtev, niti ni povzročila škode. To sta prvi raketi, ki sta bili od začetka veljave prekinitve ognja 18. januarja izstreljeni na jug Izraela. Eden izmed ciljev ofenzive, ki jo je mednarodna skupnost večkrat ocenila za nesorazmerno v primerjavi s Hamasovim raketiranjem Izraela, je bilo tudi uničenje tihotapskih predorov, skozi katere je po navedbah Izraela v Gazo prihajalo orožje, vključno z raketami, ki so jih nato izstreljevali na jug judovske države.

Nasilje je zameglilo prihod posebnega odposlanca ZDA Georgea Mitchella, ki je v Jeruzalemu dejal, da je pomembno doseči trdno premirje in prenehanje sovražnosti med državama. Izraelske oblasti so še poudarile, da bodo za vsak raketni napad ob obalnem delu področja obtožile Hamas. Poudarili so še, da je vojska v stalni vojaški pripravljenosti. Mitchell je dejal, da bodo prehodi z Gazo – ti so že od junija 2007, ko je nadzor na območju Gaze prevzelo gibanje Hamas, zaprti za vse, razen za prevoz nujne humanitarne pomoči.

Preselitev 60.000 naseljencev?

Izraelski premier Ehud Olmert naj bi palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu ponudil preselitev okoli 60.000 judovskih naseljencev z Zahodnega brega in prenos pristojnosti nad arabskimi četrtmi v vzhodnem Jeruzalemu pod palestinsko suverenost, danes piše izraelski časnik Jediot Aharonot. Olmert naj bi slednje razkril med sredinim srečanjem s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Baracka Obame za Bližnji vzhod Georgeom Mitchellom, ki naj bi se danes v okviru turneje po Bližnjem vzhodu srečal tudi z Abasom.

Preselitev 60.000 naseljencev naj bi bila del zaveze Palestincem v pogovorih o dokončnem mirovnem dogovoru. O njem sta se Olmert in zunanja ministrica Cipi Livni s palestinsko stranjo pogajala lani po obnovitvi mirovnega procesa novembra 2007 v ameriškem Annapolisu.

Kar zadeva vprašanje Jeruzalema, ki je eno najbolj občutljivih vprašanj v izraelsko-palestinskem sporu, saj ga obe strani zahtevata za svojo prestolnico, naj bi Izrael pristal na njegovo delitev. S tem naj bi četrti v vzhodnem Jeruzalemu predali pod palestinsko suverenost. Po pisanju Jediot Aharonot naj bi sveti kraji v mestu prešli pod mednarodno upravo, ki bi nadzirala dostop do njih in pripadnikom treh religij omogočila, da v miru opravljajo molitve.

Zavrnitev podpisa dokumenta

V zameno naj bi novonastali palestinski državi predal enak delež ozemlja na jugu države. Palestinski državi naj bi obenem zagotovil ozemeljsko povezanost z na primer dvignjenimi ali podzemnimi cestami med Zahodnim bregom in območjem Gaze. Kar zadeva palestinske begunce iz leta 1948 in njihove potomce, pa naj bi se strani dogovorili, da se ti v Izrael ne bodo mogli vrniti.

Palestinci naj bi tudi zavrnili podpis načelnega dokumenta z omenjenimi zavezami, o katerem bi pogajanja nadaljevala prihodnja izraelska vlada, oblikovana po predčasnih parlamentarnih volitvah 10. februarja. Olmert je krivdo pripisal Abasu in glavnemu palestinskemu pogajalcu, ki naj bi stike zamrznila takoj, ko je postalo jasno, da bodo v Izraelu predčasne volitve.

Oboroženi Palestinci so v bližini izraelske patrulje na meji z območjem Gaze v torek sprožili eksplozivno napravo. Pri tem je bil ubit en izraelski vojak, še trije pa so bili ranjeni. Izraelski vojaki so nato vrnili ogenj in ubili enega Palestinca. Gre za najhujši incident po koncu spopadov v Gazi pred devetimi dnevi.

Izraelska vojska je v odzivu na incident izvedla letalski napad na jugu palestinskega območja, v katerem je bil po trditvah neimenovanega predstavnika Hamasa ranjen eden od članov palestinskega gibanja. Hkrati so po trditvah prebivalcev mesta Han Junis na območje ob meji z Izraelom na jugu Gaze vdrli tudi izraelski tanki in buldožerji, spremljali pa so jih vojaki. Zaenkrat ni poročil o morebitnih žrtvah, v izraelski vojski pa teh poročil še niso komentirali.

Kot je znano, sta prekinitev ognja Izrael in palestinsko gibanje Hamas pred devetimi dnevi razglasila ločeno. V 22-dnevni izraelski ofenzivi na območju Gaze je bilo sicer po palestinskih navedbah ubitih več kot 1300 Palestincev, okoli 5400 pa je bilo ranjenih.

ZN za pomoč

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu sporočil, da bodo ZN zaprosili za 613 milijonov dolarjev pomoči, s katerimi bi zadostili potrebe tistih, ki jih je prizadela 22-dnevna izraelska ofenziva na območju Gaze.

Ta sredstva so po besedah Bana potrebna za hrano, vodo, zatočišča, zdravstveno oskrbo in drugo pomoč na območju, na katerem je med izraelsko ofenzivo umrlo več kot 1300 ljudi, prek 5400 je bilo ranjenih, povzročila pa je tudi obsežno gmotno uničenje.

Agencije ZN so bile tudi sicer kritične do ravnanja Izraela med ofenzivo, Ban in vodja Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) John Holmes sta judovsko državo tako pozvala, naj konča blokado območja Gaze, kjer živi okoli 1,5 milijona prebivalcev, in dopusti dostop humanitarne pomoči. "Zahtevamo, da se prehodi popolnoma odprejo. Drugače ne bomo mogli doseči cilja, ki smo si ga zastavili," je dejal Holmes.