'Izrael ne bo podlegel provokaciji'

Na sever Izraela, natančneje na mesto Kirjat Šmona, ki leži ob libanonski meji, sta prileteli dve raketi tipa katjuša. Smrtnih žrtev in ranjenih ni, je sporočil predstavnik izraelske policije. ''Raketi sta povzročili gmotno škodo, poškodovanih je več stavb, cest in avtomobilov,'' je povedal predstavnik izraelskih oblasti. Eno raketo je razneslo blizu tovarne mineralne vode, druga naj bi zadela avtomobil.

Libanonska televizija je medtem poročala, da so bile na Izrael izstreljene tri rakete, in sicer iz vasi Tajbeh, ki je le štiri kilometre oddaljena od meje z Izraelom in ki leži blizu Kirjat Šmone. Zaradi današnjega napada bi lahko prišlo do povračilnih ukrepov Izraela. Do njega je sicer prišlo v času, ko je izraelski premier Ehud Olmert na poti v ZDA, obrambno ministrstvo pa prevzema nekdanji premier Ehud Barak.

Izraelski predstavnik, ki v ZDA potuje z Olmertom, pa je poudaril, da se bo judovska država na napad odzvala z zadržanostjo. "To je poskus Izrael sprovocirati v odgovor," je dejal omenjeni vir. "Izrael ne bo podlegel tej provokaciji, a bo skrbno spremljal razmere," je dodal.

Izrael poslal sile na sever Gaze

Izraelske sile so z več oklepniki vdrle na sever območja Gaze, kjer je nadzor prevzelo palestinsko gibanje Hamas. Po navedbah namestnika obrambnega ministra Efraima Sneha vdor ne pomeni bližnje vojaške ofenzivo na območju, temveč gre "za dejavnosti preventivnega značaja".

"Obstajajo sektorji, kjer je bolje, da smo navzoči mi kot pa kdo drug," je za izraelski radio dejal Sneh. Pri tem je imel v mislih nevarnost raketnih napadov na judovsko državo z območja, kjer sta do izraelskega enostranskega umika poleti 2005 stali dve judovski naselbini.

Pred palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom je pred tem prisegla začasna palestinska vlada pod vodstvom premierja Salama Fajada. Sestavlja jo 11 neodvisnih strokovnjakov, med njimi pa ni predstavnikov palestinskega gibanja Hamas.

Novi palestinski premier Fajad, ki je bil v preteklosti zaposlen v Mednarodnem finančnem skladu in Svetovni banki, je ob prisegi vlade pozval k enotnosti Zahodnega brega in Gaze, ki imata zdaj dejansko vsak svojo vlado. Hamas namreč Abasove razpustitve ne priznava.

Fajad bo poleg predsedovanja vladi vodil še ministrstvi za zunanje zadeve in finance, notranji minister je postal Abdel Razak al Jahia, minister za lokalno samoupravo Ziad Bandak, za gospodarstvo Kamal Hasuna, pravosodno ministrstvo ter ministrstvo za informiranje pa bo vodil Oriad Malči.

Odzivi Hamasa in odstavljenega premierja Hanija

Hamas je novo vlado že označil za "nelegitimno" in napovedal, da z njo ne namerava sodelovati. Abas pa je medtem s posebnim dekretom Hamasovo vojaško krilo razglasil za nelegalno, njegovim pripadnikom pa napovedal, da "bodo kaznovani v skladu z zakoni in pravili izrednih razmer".

Nove vlade prav tako ne priznava odstavljeni palestinski premier Ismail Hanija, ki vztraja pri stališču, da Abas ni imel pravne podlage za razrešitev vlade. Obenem pa vztraja, da je še vedno predsednik vlade.

Abas je v četrtek razpustil koalicijsko vlado, ki sta jo sestavljala Hamas in Fatah, njegovo odločitev pa so že pozdravile ZDA, Evropska Unija, Združeni narodi in Rusija.

Nasilje se nadaljuje

Do imenovanja nove vlade je prišlo kljub nadaljevanju nasilja med Palestinci. Privrženci Fataha namreč še naprej napadajo parlament na Zahodnem bregu in pregledujejo institucije, ki so povezane s Hamasom. O nasilju sicer poročajo tudi iz Gaze, kjer je bilo v zadnjih dneh ubitih več kot 110 ljudi.

Izrael prekinil dostavo goriva na območje Gaze

Za omenjeno potezo naj bi se Izrael odločil potem, ko so Gazo zasedli bojevniki palestinsko gibanja Hamas. Zasebna družba Dor Alon, ki dostavlja gorivo Gazi, naj bi se za prekinitev dostave odločila po posvetovanju z izraelsko vojsko. Ta novice uradno še ni potrdila.

Eliezer naj bi za sredo sklical sestanek, na katerem bodo govorili o nadaljnji dostavi goriva, elektrike in vode Gazi. Dobava goriva za električne generatorje pa se bo nadaljevala.

Izrael je meje z Gazo zaprl po Hamasovi zasedbi mesta, kar je že povzročilo skrbi o humanitarni katastrofi, saj to področje velja za enega najbolj poseljenih na svetu.

Brez dogovora o izpustitvi novinarja

Arabska televizija Al Jazeera je poročala, da glede izpustitve ugrabljenega britanskega novinarja televizije BBC iz Gaze Alana Johnstona ni bil dosežen noben konkreten dogovor. Predstavnik Hamasa Islam Shahwan je dejal, da vse, kar lahko reče je, da bodo novinarja zelo kmalu izpustili.

44-letnega Johnstona so zajeli 12. marca v Gazi, ko je bil na poti domov. Ugrabljeni novinar se je BBC-ju pridružil leta 1991. V Gazi je živel tri leta, domov pa se je nameraval vrniti konec marca.