Izraelska policija je v Jeruzalemu aretirala neodvisnega kandidata na nedeljskih palestinskih predsedniških volitvah Mustafo Bargutija, ko je želel obiskati Tempeljski grič. Po nekaj urah so Bargutija izpustili in poslali na Zahodni breg.
Po anketah sodeč je 51-letni Mustafa Barguti, zdravnik in borec za človekove pravice, glavni tekmec vodji Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Mahmudu Abasu na nedeljskih volitvah naslednika pokojnega voditelja Jaserja Arafata.
Pred aretacijo je Barguti napovedal, da bo obiskal Tempeljski grič, kjer se je v mošeji al Aksa želel udeležiti petkove molitve.
Tiskovni predstavnik izraelske policije Šmulik Ben-Rubi je povedal, da Barguti "ni imel dovoljenja za obisk al Akse in da je to vedel". "Mošeja al Aksa je prostor za molitev in ne za širjenje propagande," je še dodal.
Izrael izgnal predsedniškega kandidata
Iz Jeruzalema pa so izraelske oblasti izgnale palestinskega predsedniškega kandidata Basama al Salhija iz Palestinske ljudske stranke (PPP). Al Salhija so agenti izraelske varnostne službe Šin Bet pozvali, naj zapusti Jeruzalem, kjer je imel volilni shod. Al Salhi je nato v spremstvu izraelske policije zapustil Jeruzalem in odšel proti Ramali na Zahodnem bregu.
Palestinski predsedniški kandidat Mahmud Abas pa je odpovedal današnji predvolilni postanek v Jeruzalemu. Kot je dejal, bi ga izraelski varnostni ukrepi spravili v zadrego. Abas naj bi danes odpotoval v Jeruzalemu, kjer naj bi se udeležil molitve v mošeji al Aksa. Neimenovani predstavnik Abasove volilne kampanje je dejal, da mu je Izrael hotel nuditi posebno zaščito pred judovskimi skrajneži, Abas pa se je odločil, da bi mu bilo, če bi bil obkrožen z izraelskimi varnostnimi silami, zelo neprijetno.
Palestinci v nedeljo na volišča
Palestinci bodo v nedeljo prvič po devetih letih volili novega predsednika palestinskih oblasti, naslednika lani preminulega Jaserja Arafata. Z volitvami naj bi Palestinci končali proces tranzicije, ki je doslej potekal brez večjih notranjih pretresov, čeprav so se jih mnogi bali. Za štiriletni mandat predsednika palestinskih oblasti se poteguje sedem kandidatov, največ možnosti oziroma že kar zmago pa napovedujejo vodji PLO Abasu. Za edinega verodostojnega protikandidata Abasu velja neodvisni kandidat Mustafa Barguti, ki naj bi ga podpiralo 28 odstotkov volivcev, podprlo pa ga je tudi palestinsko opozicijsko gibanje Ljudska fronta za osvoboditev Palestine (PFLP).
Za predsedniški položaj se potegujejo še Basam al Salhi iz Palestinske ljudske stranke (PPP), Tajsir Haled iz Demokratične fronte za osvoboditev Palestine (DFLP), neodvisna kandidata Abed al Karim Šbeir in Al Sajed Barakeh ter neodvisni islamistični kandidat Abed al Halim al Aškar. Teh pet kandidatov naj bi bilo deležnih le 2-odstotne podpore.
Ob zglednem poteku predvolilne kampanje se Palestinci bojijo, da bi lahko nedeljske volitve resno ovirale neprekinjene izraelske vojaške operacije na Zahodnem bregu in v Gazi ter izraelske omejitve sodelovanja kakim 100.000 palestinskim volivcem v vzhodnem Jeruzalemu, čeprav je Izrael tudi tam odobril volitve.
Prve rezultate volitev je pričakovati v ponedeljek zjutraj, uradne rezultate pa naj bi sporočili kasneje. Za zmagovalca bodo razglasili tistega kandidata, ki bo zbral največje število glasov in ne nujno večino. Nedeljske volitve bo spremljalo več kot 6000 domačih opazovalcev, več kot 10.000 političnih delegatov, več kot 2000 predstavnikov sedmih predsedniških kandidatov, pa tudi več sto mednarodnih opazovalcev. Med tujimi opazovalci bo tudi 260 opazovalcev EU, ki jih vodi nekdanji francoski premier Michel Rocard. Ekipo 80 mednarodnih opazovalcev pa bo vodil nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter.
Upor izraelskih častnikov?
Skupina 34-ih izraelskih vojaških častnikov je pisno zagrozila, da bo zavrnila ukaz o evakuaciji, ki je del načrta o umiku Izraelcev iz Gaze. Pismo, objavljeno v časniku Yedioth Ahronoth, je doslej najmočnejši znak o možnosti masovnega nezadovoljstva zaradi namere premiera Ariela Šaron, da v letošnjem letu izprazni 21 judovskih naselij v Gazi in štiri od 120 na območju Zahodnega brega.
Izraelska pravosodna ministrica Tsipi Livni pravi, da doslej nezakonita zavračanja ukazov 'na nek način postajajo legitimni' in da bo od sodišč zahtevala, da naj bodo strožja pri obravnavanju naseljencev, ki jih sumijo kršenja zakona.
Poveljnik izraelske vojske Moše Jalon pa je že zagrozil, da bo uporne častnike zamenjal, obrambni minister Šaul Mofaz pa je dejal, da bo vsem častnikom, ki bi poskušali ovirati proces umika, odvzet čin in da bodo odpuščeni iz izraelske vojske.
Z upornimi častniki, ki sicer ne spadajo med vojake na prvi bojni linijo, pač pa so kot pripadniki naseljencev na Zahodnem bregu, zadolženi za varnost, se bodo srečali tudi predstavniki redne vojske, da bi jih prepričali o umiku podpisov in jih seznanili z morebitnimi posledicami.
Ni še znano, koliko častnikov bi morebiti umaknilo podpise, vendar vse kaže, da nekateri že razmišljajo o tem, piše časnik Haaretz, ki se sklicuje na izraelski vojaški radio. Nekateri podpisniki pisma naj bi namreč razmišljali o objavi posebnega sporočila, v katerem naj bi pojasnili, da niso nameravali zavračati ukazov, ampak samo izraziti zaskrbljenost zaradi evakuacije.
