Do izteka veljavnih finančnih okvirjev pa naj bi skladno z njim EU v letu 2004 za nove članice morala odšteti 5,4 milijarde evrov, v letu 2005 10,5 milijarde evrov in v letu 2006 12 milijard evrov. Največ sredstev bo namenjenih kmetijstvu in regionalnemu razvoju. Številke iz osnutka finančne strategije širitve ne presegajo omejitev, ki jih v ta namen postavljajo finančne perspektive EU, dogovorjene z Agendo 2000, sprejeto na vrhu EU v Berlinu marca 1999, so pa sredstva v tem okviru prerazporejena. Agenda 2000 je namreč predvidela vstop šestih novih članic v letu 2002, medtem ko komisija finančno strategijo pripravlja na omenjeni predpostavki 10 novih članic v letu 2004.
Ob finančni strategiji za pristopna pogajanja, ki globalno zajema vsa na denar vezana poglavja, torej kmetijstvo, regionalno politiko in proračun, se bo komisija vprašanju kmetijstva posvetila s posebnim dokumentom. V njegovem osnutku je predvideno, da bodo države kandidatke v sistem neposrednih plačil polno vključene šele leta 2013 oziroma deset let po načrtovani širitvi. V prvem letu, letu 2004, naj bi kandidatke dobile le 25 odstotkov sredstev, ki jih dobijo kmetje v EU, v letu 2005 naj bi se odstotek povečal na 30 odstotkov in v letu 2006 na 35 odstotkov.
Nekoliko bolj kot pri sistemu neposrednih plačil - kandidatke se vanj želijo vključiti takoj z vstopom - je osnutek kandidatkam naklonjen pri pomoči za razvoj podeželja, ki naj bi bila osrednja spodbuda za prestrukturiranje kmetijskega sektorja. Predvideno je tudi, da naj bi delež sofinanciranja za kandidatke znašal le 20 odstotkov. Sicer pa osnutek predlaga tudi referenčno obdobje za kvote, in sicer obdobje od leta 1995 do 1999, možne pa so tudi različne kombinacije, kot je eno ali več "najboljših let".
V letu 2006 naj bi kandidatke dobile okrog 137 evrov na prebivalca, medtem ko naj bi npr. štiri države, ki so vključene v kohezijski sklad (Španija, Portugalska, Irska in Grčija), to leto dobile 231 evrov na prebivalca. Dopuščena pa je možnost, da bi bila stopnja sofinanciranja za nove članice nekoliko manjša kot za sedanje. Evropski komisar za širitev Guenter Verheugen ga bo predstavil v Evropskem parlamentu, o njem pa bodo spregovorili tudi predsednik komisije Romano Prodi ter še trije komisarji: Michel Barnier za regionalno politiko, Franz Fischler za kmetijstvo in Michaele Schreyer za proračun. Zato številk z zadnjega od vrste osnutkov pričakovanih dokumentov na komisiji še niso želeli komentirati. "Dokumente bo komisija sprejela jutri in takrat bodo znani vsi podatki," je dejal tiskovni predstavnik komisije Jonathan Faull. A tudi takrat vse številke še ne bodo dokončne. Predlagane dokumente bodo konec prihodnjega tedna na neformalnem srečanju v Caceresu obravnavali zunanji ministri EU, ki jih bodo nato predali finančnim kolegom, že takoj po sprejemu pa bodo potovali tudi v prestolnice držav članic in seveda kandidatk.
Minister Velike Britanije o reformi Unije
Britanski minister za Evropo Peter Hain je zatrdil, da Velika Britanija zagovarja več pristojnosti za države članice Eu, kot pa za evropsko komisijo ali evropski parlament. To je tudi uradna – minimalna – vizija, ki jo namerava Velika Britanija zagovarjati na Konvenciji o prihodnosti Eu, ki se bo začela 28. februarja.
Po njegovem mnenju bi moral imeti svet vlad članic in ne Evropska komisija pristojnost za sprejemanje strateških odločitev Unije. Prav tako je pozval Evropski parlament k bolj skromnim zahtevam pri načrtovanju bodoče ureditve Eu. "Vodilno vlogo mora imeti Svet, saj je predstavnik držav članic, od koder tudi izvira legitimnosti in moč Eu," je dejal Hain.
Obenem se je zavzel za bližnje sodelovanje z državami ustanoviteljicami, pa tudi z državami vzhodne Evrope. Hain je mnenja, da tudi države bodoče članice Eu ne želijo predati preveč suverenosti evropskim centrom, saj so se komaj osamosvojile od sovjetske prevlade. "Tudi zaradi tega mi in večina naših evropskih partnerjev zagovarjamo, da so neodvisne države temelj Eu," pravi Hain.
Kritiziral je tudi veljavni način predsedovanja v Eu, po katerem se na čelu Unije vsakih šest mesecev menjajo države članice. Po njegovem mnenju je bolj pomembna dodatna liberalizacija evropskega gospodarstva, kot pa gola reforma evropskih institucij. Evropska zakonodaja bi morala biti prej izhod v sili, ki bi jo države članice uporabile, ko same ne bi mogle dosegati zastavljenih ciljev, je še dejal Hain.
