Iraški skrajneži so izpustili britanskega novinarja Jamesa Brandona, ki so ga sinoči ugrabili v hotelu v Basri na jugu Iraka. Skrajneži so sprva grozili, da bodo 23-letnega svobodnega novinarja, ki je med drugim delal za britanski tednik Sunday Telegraph, ubili, če se ZDA ne bodo umaknile iz Iraka v roku 24 ur.
Uslužbenci hotela so povedali, da je zvečer v hotel vstopila skupina mož oblečenih v policijske uniforme. Zahtevali so vpogled v knjigo gostov nato pa odšli v novinarjevo sobo in ga čez nekaj časa pretepenega odpeljali iz hotela.
Ugrabitelji so Brandona danes predali pripadnikom radikalnega šiitskega verskega vodje Moktada al Sadra, ki je že včeraj zahteval izpustitev novinarja. "Hvaležen sem Mahdijevi vojski in trenutno sem dobrega zdravja," je po izpustitvi povedal Brandon. Na vprašanje kako so ugrabitelji z njim ravnali, je novinar, ki je imel na levem očesu podplutbo, povedal, da so bili sprva bolj grobi, nato pa so se njegovi ugrabitelji "zmehčali".
Neka skrajna skupina v Iraku je medtem po poročanju arabske televizije Al Džazira sporočila, da je zajela skupino arabskih voznikov.
Al Sadr postavlja pogoje za mir
Predstavniki Mahdijeve vojske in odposlanci vlade v Bagdadu so začeli pogajanja, kako doseči premirje in končati spopade v šiitskem svetem mestu Nadžaf. Ameriška vojska je zato začasno prekinila ofenzivo v tem mestu, kjer je po poročanju arabske televizije Al Arabija dopoldne vladal mir.
Skrajni šiitski voditelj Moktada al Sadr je za vzpostavitev premirja v Nadžafu postavil vrsto pogojev, je na novinarski konferenci povedal al Sadrov tiskovni predstavnik Ali al Sumeizim. Kot je pojasnil, "bo Mahdijeva vojska zapustila Nadžaf, če bodo iz svetega mesta odšle vse okupacijske sile in iraške varnostne enote ter če bo mardžaja (najvišja šiitska verska avtoriteta) prevzela nadzor v mestu".
Tiskovni predstavnik začasne iraške vlade Gurgis Sada je medtem dejal, da "so tik pred dosego dogovora o premirju". Sada je še dejal, da je več skupin na poti v Nadžaf, da bi našli mirno rešitev položaja.
Al Sadr ima le lažje poškodbe
Al Sadrov tesen sodelavec, šejk Akram al Kabi, je medtem zatrdil, da je zdravstveno stanje šiitskega voditelja, ki naj bi bil po navedbah iz njegovih krogov ranjen v ameriškem napadu na mošejo imama Alija, zadovoljivo. "Ima lažje poškodbe, njegovi zdravniki pa so optimistični," je dodal al Kabi, sicer tudi vodja Mahdijeve vojske, ki se že teden dni spopada z ameriškimi in iraškimi silami v Nadžafu.
Al Sadrov tiskovni predstavnik Ahmed al Čajbani je pred tem dejal, da je bil al Sadr ranjen zjutraj v obstreljevanju mošeje imama Alija, in sicer v nogo, roko in prsi. Iraško obrambno ministrstvo je medtem zanikalo, da je bil al Sadr ranjen. Kot je dejal tiskovni predstavnik ministrstva, al Sadr ni bil ranjen, ponoči pa so bili tudi prekinjeni spopadi v Nadžafu.
Iračani zgroženi
Iračani so vse bolj zgroženi nad ameriško uporabo bombnikov, tankov, helikopterjev pri napadu na mavzolej imama Alija, tamkajšnjega pokopališča in celotnega starega dela svetega mesta Nadžaf. Po njihovem mnenju podobne akcije niti malo ne pripomorejo pri stabilizaciji Iraka po padcu vladavine Sadama Huseina.
Američani bi se po mnenju iraške javnosti morali zamisliti, saj po njihovem mnenju ne razumejo, da dnevno pobijajo njihove sorodnike. Američanom svetujejo naj uporabljajo možgane, Sadru pa sporočajo naj vendar uvidi, da nima možnosti saj so bili premočni celo za Sadama.
Sicer je bilo nasilno tudi drugod v Iraku, med drugim so ameriška letala bombardirala cilje v mestu Kut, pri čemer je bilo ubitih najmanj 75 ljudi. Ugrabitelji so medtem izpustili pet sirskih tovornjakarjev, ki so jih zadrževali od ponedeljka, ameriške oblasti pa so zanikale obglavljenje agenta ameriške obveščevalne agencije CIA.
Množične demonstracije v Iranu
Na zborovanjih proti napadom koalicijskih sil na šiitske upornike in šiitska sveta mesta v Iraku se je danes zbralo več tisoč Irancev. Proteste je organizirala država, pri tem pa je prišlo tudi do spopadov med policijo in okoli deset protestniki, ki so poskušali prebiti policijsko zaporo in napasti britansko veleposlaništvo.
Protestniki so sicer predvsem recitirali islamske žalostinke, izražali solidarnost s šiitskimi žrtvami v iraškem svetem mestu Nadžaf in vzklikali protiameriške in protiizraelske slogane. Ajatola Ahmad Džanati, predsedujoči vplivnemu islamskemu svetu varuhov, je ob tem dejal, da so se Američani za ofenzivo v Nadžafu odločili zaradi nevarnosti vzpostavitve islamskega sistema v Iraku.
