Ko so se sovjetske in nemške sile približale Berlinu, se je nacistični voditelj in kancler tretjega rajha Adolf Hitler "sesedel sam vase" in postal tresoč, šibak moški, je povedala medicinska sestra Erna Flegel, ki je delala v Hitlerjevem bunkerju. "Krog v bunkerju se je vedno bolj ožil, vsi so postajali vedno bolj skromni," je dejala. 93-letna Fleglova, ki živi v domu za ostarele na severu Nemčije, se je "izpovedala" natanko na 60. obletnico padca Berlina.
Ruska Rdeča armada je nemško prestolnico, enega svojih zadnjih ciljev, zasedla 2. maja 1945, teden dni pred brezpogojno kapitulacijo Tretjega rajha in po 16-dnevnem obleganju, ki je terjalo številne žrtve tako na ruski kot tudi na nemški strani. Mesto si po vojni nikoli ni več pridobilo nazaj slovesa, kot ga je imelo pred vojno in nacističnim režimom.
Ruske sile so Berlin dosegle potem, ko je nemška vojska ostala brez Hitlerja in nemškega nacističnega ministra za propagando Josepha Göbbelsa, ki sta svoje življenje in življenja najbližjih sorodnikov končala s samomorom. 30. aprila 1945 je zasedla popolnoma uničeno poslopje nemškega parlamenta, ki je bilo za sovjetskega voditelja Josipa Visarionoviča Stalina simbol nemške diktature. Boji so se končali tri dni kasneje, ko se je 70.000 nemških vojakov predalo Rusom.
Hudi boji so terjali številne žrtve
V središču Berlina so hudi boji potekali več dni, a pripadnikom enot SS ni preostalo drugega, kot da se borijo do konca. Drugega maja zjutraj so razstrelili še vodovodno napeljavo v rovih podzemne železnice. V 25 kilometrih poplavljenega podzemlja je utonilo več tisoč civilistov, številni ranjenci, ženske in otroci. Zjutraj so se srečali nemški in ruski predstavniki, ob 15. uri pa so Nemci v Berlinu kapitulirali. Rusi so večino pripadnikov SS takoj postrelili, zaprli so 134.000 ljudi, mnogi se niso vrnili.
Posiljevanje žensk
V 16 dneh bitke za Berlin je padlo 80.000 Rusov, 3.000 Poljakov, število nemških žrtev ni znano, a umrlo je tudi na tisoče civilistov. V zadnjih bojih za svoje mesto naj bi življenje izgubilo 125.000 Berlinčanov, sovjetski vojaki naj bi v Berlinu posilili okoli 100.000 žensk, med katerimi so mnoge kasneje naredile samomor. Številni so plenili in požigali mesto.
Mesto Berlin je konec vojne dočakalo v ruševinah, 16 let kasneje ga je razdelil še zid. In kljub obnovi, odprtosti in napredku mesto ni nikoli več doseglo slovesa gospodarske metropole, kot ga je imel pred vojno in nacizmom.
