Toliko naj bi namreč trajalo odstranjevanje ogromnih ruševin nekdaj 110-nadstropnih stolpov WTC, je danes poročala newyorška televizija WCBS. Za identifikacijo žrtev terorističnega napada na poslopje WTC 11. septembra bi sicer lahko potrebovali manj časa, saj za identifikacijo s pomočjo analize DNK zadostujejo že manjši telesni deli, so pojasnili patologi.
Newyorški župan Rudolph Giuliani tudi osem dni po katastrofalnem napadu noče opustiti upanja, da bi v ruševinah še našli preživele. "Gre predvsem za reševalno akcijo. Izkopavanje trupel pride na vrsto kasneje," je za radio dejal Giuliani.
Nemško javnost pa je razburilo poročilo današnje izdaje časnika Stern, da islamski skrajneži lahko vsak trenutek izvedejo 20 do 30 podobnih napadov, kot so jih izvedli v ZDA. To naj bi po primerjanju podatkov ugotovile zahodne tajne službe, je poročal časnik. Nemški preiskovalci tako predvidevajo, da naj bi v Nemčiji delovalo približno 30 "gnezd" teroristov, tako imenovanih "spečih vohunov", ki se lahko vsak trenutek aktivirajo. Stern je tudi poročal, da naj bi arabski teroristi za 1. oktober načrtovali napad na sedež zveze NATO v Bruslju, ki naj bi bil podoben tistemu na newyorški WTC.
Japonsko ministrstvo za promet pa je danes sporočilo, da je prejelo obvestilo o morebitnem terorističnem napadu na ameriško vojaško oporišče v Jokotu južno od Tokia. Ministrstvo je zato vsem 80 letališčem na Japonskem naročilo, naj preverijo to grožnjo, saj naj bi po podatkih ameriškega veleposlaništva v Tokiu neznanec z Bližnjega vzhoda želel najeti letalo in se zaleteti v oporišče. Tiskovni predstavnik ameriške vojske na Japonskem je sicer že dejal, da se zdi, da je šlo za lažen preplah.
Medtem je policija iz Haaga sporočila, da so zaradi lažnega bombnega alarma iz kongresne palače evakuirali med 3500 in 4000 ljudi, udeležencev kongresa o informacijskih tehnologijah. Kongresa se je dopoldne udeležil tudi nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore, a je odšel še pred lažnim bombnim alarmom.
Nemški bundestag je danes z veliko večino izrazil solidarnost ZDA in podprl vlado, da pri pomoči v boju proti mednarodnemu terorizmu uporabi tudi vojaška sredstva. Proti je glasovalo samo 40 poslancev od skupno 611. Grški premier Kostas Simitis pa je sporočil, da bo Grčija sodelovala pri pobudah, ki jih bo kot odgovor na teroristični napad predlagala zveza NATO. Iz Kremlja so medtem sporočili, da Rusija, tako kot doslej, ne bo sodelovala pri ameriških oboroženih akcijah. Francoski premier Lionel Jospin pa je v Parizu izrazil pripravljenost Francije, da bo v okviru Evrope polno sodelovala v boju proti terorizmu.
