VIDEO: Izjemno veselje veterinarjev: Hope prestala že šesto operacijo, ugotovili so, da ji je začel rasti eden od rogov

Krivolovci so vdrli v južnoafriški rezervat, uspavali samico belega nosoroga in ji odsekali roge ter del lobanje pod njimi. Lastniki so jo našli šele čez nekaj dni, v mlaki krvi in s popolnoma črvivo rano. A bila je še živa. Nadeli smo ji ime Hope, kar v slovenskem prevodu pomeni upanje. Se je spomnite? Veterinarji ne popuščajo, opravili so že šesto zaporedno operacijo, da bi zaprli gromozansko rano.

Zadnji poseg, ki so ga tudi prenašali v živo, so izvedli veterinarji s klinike na severovzhodu Južnoafriške republike, ki deluje pod okriljem organizacije Saving and Survivors za rehabilitacijo divjih živali. Slednja mora imeti sicer glede na poročila polne roke dela. Samo lani so krivolovci ubili 1175 nosorogov. V organizaciji pravijo, da v povprečju vsako leto napad lovcev preživi od 80 do 120 nosorogov, a številni vse življenje čutijo posledice.

“Ni nekih navodil za sanacijo ran, kakršne videvamo na nosorogih,” je dejal Gerhard Steeenkamp, eden od vodilnih. “Vse, česar se tukaj naučimo, pripomore k ohranitvi vrste, ki jo ljudje iztrebljamo brez pravega razloga,” dodaja.

Hope je prava ikona med preživelimi, a se ne obnaša vedno ravno vzorno, pravijo. Odstranila si je namreč nekakšne pokrove, ki so jih privili v njeno lobanjo, da bi zaprli odprte rane. Tako dolgo se je z njimi drgnila ob ogrado, da so odpadli. A dobra novica je, da so ob zadnjem pregledu ocenili, da je približno 60 odstotkov poškodb že saniranih. Dobra novica je tudi ta, da ji je pričel rasti eden od rogov. Kot pravijo je trenutno velikosti enega jajca.

Kljub temu ima na glavi še eno večjo rano, ki ogroža njene sinuse. Veterinarji so pri zadnji operaciji čez rane namestili posebne elastične vezi iz Kanade, kakršne običajno uporabljajo pri operacijah človeških želodcev. Te vezi naj bi vlekle kožo z obeh strani čez rano, ne da bi pri tem prišlo do poškodb.

“V dveh tednih se bo izkazalo, če učinkuje. Seveda, če ne bo vsega skupaj odtrgala s sebe. Največji izziv ni to, kako ji prekriti rane, temveč, kako pokrite tudi ohraniti,” pravi Johan Marais, veterinar, ki je ustanovil Saving the Survivors.