Tujina

Izidi referenduma ponarejeni?

Caracas, 16. 08. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

Venezuelska opozicija ne priznava zmage predsednika Cheveza, saj naj bi bili izidi referenduma o njegovi odstavitvi poneverjeni.

Referendum ob ponovni izvolitvi venezuelskega predsednika so spremljali množični protesti (foto: Reuters)
Referendum ob ponovni izvolitvi venezuelskega predsednika so spremljali množični protesti (foto: Reuters) FOTO: Reuters

Venezuelska opozicija je sporočila, da zaradi poneverb izida referenduma in velikih manipulacij ne bo priznala zmage predsednika Huga Chaveza na nedeljskem referendumu o njegovi odstavitvi. Kot je sporočil tiskovni predstavnik opozicije Henry Ramos Allup, generalni sekretar Demokratske akcije, je bilo za odstavitev Chaveza 59 odstotkov volivcev, 40,6 odstotka pa jih je bilo proti.

Volilna komisija trdi drugače

Omenjeni podatki so v popolnem nasprotju z izidi volilne komisije. Ta je namreč pred tem po preštetih skoraj 95 odstotkih glasov danes sporočila, da je proti Chavezovi odstavitvi glasovalo 58,25 odstotka volivcev, za predlog opozicije za njegovo odstavitev pa 41,74 odstotka.

Predsednik Venezuele Chavez pozdravlja svoje privržence (foto: Reuters)
Predsednik Venezuele Chavez pozdravlja svoje privržence (foto: Reuters) FOTO: Reuters

"Odločno in jasno zavračamo izide, ki so jih sporočili trije predstavniki vlade v volilni komisiji," je poudaril Allup. Člana volilne komisije, ki predstavljata opozicijo, sta sicer že ob objavi delnih izidov sporočila, da jih ne bosta potrdila, ker vsi glasovi še niso bili ustrezno potrjeni.

Opazovalci: Referendum brez nepravilnosti

Mednarodni opazovalci, ki so nadzirali potek referenduma - med njimi sta bila tudi bivši ameriški in kolumbijski predsednik, Jimmy Carter in Cesar Gaviria -, pa so ocenili, da je referendum minil brez nepravilnosti. Evropska unija je medtem referendum že označila kot zmago demokracije in izrazila zadovoljstvo nad visoko volilno udeležbo.

Opozicija mu očita avtoritarno vladavino

Politična kriza, ki traja že več kot dve leti, je sicer vrhunec dosegla aprila 2002 z nasilno odstavitvijo Chaveza in njegovo vrnitvijo na oblast po 48 urah. Opozicija je nato s skoraj dvema milijonoma zbranih podpisov dosegla sklic referenduma o skrajšanju mandata. Referenduma se je udeležilo rekordno število volivcev.

Chavez je v središču venezuelske politike že 12 let, odkar je leta 1992 vodil neuspeli državni udar proti takratnemu predsedniku Carlosu Andresu Perezu. Prvič je bil nato kot kandidat vladajoče levice izvoljen za predsednika leta 1998, nato pa za šest let še leta 2000. Novi parlament je nato sprejel vrsto zakonov, tudi o nacionalizaciji zemljišč, nafte in bank, kar je izzvalo bes konservativne opozicije, v kateri so med drugim sindikati, cerkev in večina medijev. Opozicija Chavezu očita avtoritaren način vladanja in meni, da hoče z nafto bogato državo spremeniti v državo po zgledu Kube.

Referendum zahteval smrtne žrtve

Predstavniki opozicije pred svojim sedežem v Caracasu
Predstavniki opozicije pred svojim sedežem v Caracasu FOTO: Reuters

Več sto predsednikovih privržencev se je zbralo v središču prestolnice, kjer so praznovali zmago in obstanek Chaveza na položaju predsednika. Med referendumom sta bila v treh ločenih incidentih v prestolnici Caracas ustreljena dva človeka, 13 pa je bilo ranjenih. Zaenkrat ni jasno, ali so bili incidenti politično motivirani.

Prizadevanja za referendum za odpoklic Chaveza so vseskozi spremljali protesti tako ene kot druge strani. Do množičnih shodov opozicije na eni in privržencev Chaveza na drugi strani je prihajalo tudi v zadnjih dneh. V četrtek, le tri dni pred referendumom, se je v venezuelski prestolnici zbralo več 100 tisoč Chavezovih nasprotnikov. Volilni opazovalci in analitiki pa opozarjajo na možnost stopnjevanja nasilja po objavi rezultatov glasovanja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10