FOTO in VIDEO: Dan po referendumu v Kataloniji protestniki s prelepljenimi usti sporočajo: Demokracija je bila utišana

90 odstotkov udeležencev katalonskega referenduma je glasovalo za neodvisnost, pravijo katalonske oblasti, udeležba pa je bila 42,3-odstotna. V Barceloni pravijo, da so si s tem začeli tlakovati pot do samostojne države, v Madridu pa vztrajajo, da je bil referendum nezakonit.

 Premier Mariano Rajoy je sklical koalicijo, da se dogovorijo o naslednjih korakih. Vodja stranke Ciudadanos Albert Rivera je Rajoyja ob tem že pozval, da aktivira 155. člen ustave, ki bi Kataloniji preprečil, da razglasi neodvisnost. Dejal je še, da je treba preprečiti enostransko razglasitev neodvisnosti.

Katalonci: Zaslužimo si državo

Tiskovni predstavnik katalonskih oblasti Jord Turull je sicer v nedeljo zvečer na novinarski konferenci v Barceloni dejal, da bo morala španska vlada zaradi nasilja policije med referendumom odgovarjati pred mednarodnimi sodišči. Špansko vlado je označil za "sramoto Evrope".

Voditelj katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont pa je poudaril, da so si Katalonci z referendumom zaslužili, da se jih v Evropi sliši. Po njegovem si EU ne more privoščiti, da si zatisne oči pred nasiljem, Katalonci pa da so si zaslužili pravico do samostojne države. "Katalonci smo si zaslužili, da nas poslušajo, spoštujejo in priznajo," pravi.

V ponedeljek je Puigdemont nato sklical nujno zasedanje svoje vladne ekipe. Kot je novinarjem dejal po sestanku, je v sporu med Madridom in Barcelono nujno potrebna mediacija. "To pomeni, da mora biti prisotna tretja stran, ki mora biti mednarodna, da bi dosegli učinkovitost," je dejal.

V odgovoru na novinarsko vprašanje je dodal, da zaenkrat ni še nikakršnih indicev, da bi Evropska unija želela prevzeti to vlogo.

Puigdemont je v nedeljo zatrdil, da so prebivalci te španske regije z referendumom pridobili pravico do neodvisne države, ki bo republika. V ponedeljek je nato ponovil, da so rezultati glasovanja zavezujoči, o morebitni razglasitvi neodvisnosti pa bo sedaj odločil katalonski regionalni parlament.

Madrid: Referenduma ni bilo

 Španske oblasti medtem zagotavljajo, da policijsko nasilje ob glasovanju ni ušlo izpod nadzora. Rajoy pa je sporočil, da v Kataloniji sploh ni bilo referenduma. "S tem, ko smo ga preprečili, smo ubranili pravno državo," je dejal.

Rajoy je v prvem odzivu na dogajanje v Kataloniji dejal, da so katalonske oblasti že mesece vedele, da je referendum o samostojnosti nezakonit in da ga v Madridu ne bodo dopustili, a so vseeno vztrajale ter "napadle pravno državo in demokratični model".

V ponedeljek so tako potekali sestanki in pogovori vseh političnih strank v španskem parlamentu, na katerih so razpravljali, kako naprej. Dejal je, da je človek dialoga in da ne bo zapiral vrat, vendar "vedno v okviru zakonov in demokracije". Rajoy je v izjavi tudi pohvalil delovanje varnostnih sil, češ da so "naredile, kar so morale narediti".

Španski pravosodni minister Rafael Catala pa je v pogovoru za špansko televizijo dejal, da bo vlada v Madridu naredila vse, kar ji omogoča zakon, da bo preprečila katalonski vladi razglasitev neodvisnosti pokrajine.

Referendum zaznamovalo predvsem nasilje

Španske oblasti, ki so želele preprečiti glasovanje, so v nedeljo v Katalonijo poslale policijo, da bi ta zaplenila volilni material in ljudem preprečila glasovanje. Po podatkih katalonskih oblasti je bilo v izgredih med pripadniki varnostnih sil in ljudmi, ki so želeli oddati svoj glas na referendumu o samostojnosti Katalonije, poškodovanih le nekaj manj kot 900 ljudi, štirje se zdravijo v bolnišnici.

Oblasti pa so tudi začele ocenjevati škodo, ki je nastala zaradi nasilja. Poškodovanih je vsaj 26 šolskih stavb, ki so služile kot volišča.

V ponedeljek na ulicah mirni protesti

V Barceloni je bilo v ponedeljek razpoloženje dokaj mirno. Okrog 10.000 ljudi - predvsem študentov - se je čez dan sicer zbralo v središču Barcelone in mirno protestiralo. Kot so pojasnili novinarju 24UR Juretu Tepini, so se zbrali zaradi policijskega nasilja in brutalnosti, protest pa je bil uvod v torkovo vsesplošno stavko.

Nasilje ne sme biti sredstvo, a referendum je nezakonit

Nasilje nikdar ne sme biti sredstvo v politiki, so poudarili v Evropski komisiji v odzivu na dogajanje ob referendumu. "Vse ključne igralce pozivamo k hitremu premiku od konfrontacije k dialogu, čas je za enotnost in stabilnost, ne za delitve in fragmentacijo," je izpostavil glavni govorec komisije Margaritis Schinas.

Ob tem je izrazil zaupanje, da bo španski premier Mariano Rajoy vodil ta proces ob popolnem spoštovanju španske ustave in človekovih pravic.

V komisiji so tudi ponovili svoje stališče, da je nedeljski referendum po španski ustavi nezakonit in da je to notranja zadeva Španije, ki jo je treba reševati v skladu s špansko ustavo. V primeru zakonitega referenduma, na katerem bi se Katalonci izrekli za neodvisnost, pa bi to pomenilo, da Katalonija ostaja zunaj EU.

Kljub številnim vprašanjem in pozivom k pojasnilom stališč je komisija vztrajala v okvirih omenjenih sporočil.

Eno od vprašanj, na katero v Bruslju ni bilo mogoče dobiti jasnega odgovora, je, zakaj komisija jasno in izrecno ne obsodi nasilja španskih policistov nad Katalonci.

Prav tako v komisiji niso pojasnili, zakaj se niso odzvali prej. Zavrnili so kritike, da so se odzvali pozno, in dejali, da se odzovejo, ko menijo, da je primeren čas za to.

O možnosti posredovanja komisije med Madridom in Katalonijo v Bruslju v ponedeljek niso želeli ugibati.

Na komisijo sicer dežujejo tudi kritike, da ne okleva s pridigo Poljski, medtem ko v primeru spornih potez španske vlade molči, ker ščiti Rajoya, ki je član najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), kamor sodi tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Iz Evropskega parlamenta je slišati tudi pozive k sprožitvi 7. člena pogodbe proti Španiji. Ta člen v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic za kršiteljico temeljnih evropskih načel, kot je vladavina prava.

V komisiji so primerjave s Poljsko označili kot neprimerne, na vprašanja v povezavi s sprožitvijo 7. člena zaradi nasilja španske policije nad Katalonci pa ni bilo jasnih odgovorov.

Katalonski referendum sproža tudi primerjave s Kosovom. Na vprašanje, v čem je razlika med Kosovom in Katalonijo, ki ju v Bruslju obravnavajo različno, v komisiji odgovarjajo, da je Španija članica unije, Srbija pa ni.

Potem ko je bilo to isto vprašanje zastavljeno večkrat, so še dodali, da je bila neodvisnost Kosova obravnavana v sklopu mednarodnega procesa, ki je vključeval ZN, in da je šlo za zelo specifičen kontekst.

Iz sveta vedno več odzivov na katalonski referendum

Čeprav so bili evropski voditelji sprva v odzivih precej skopi, pa iz sveta sedaj prihaja vedno več izrazov zaskrbljenosti in pozivov k dialogu.

Nemčija je v odzivu v ponedeljek pozvala k ohranitvi miru. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je špansko vlado v Madridu in regionalno katalonsko vlado v Barceloni pozval k čimprejšnjim pogovorom, prek katerih bi dosegli trajno rešitev in premagali notranje delitve.

V Pragi je tiskovni predstavnik češkega predsednika Miloša Zemana, Jiri Ovčaček ocenil, da nasilje v Kataloniji pomeni konec evropskih sanj. Nekdanji češki predsednik Vaclav Klaus je ravnanje španske policije na dan referenduma ocenil kot nesprejemljivo ter Evropsko komisijo pozval, naj obsodi nasilje.

Zaskrbljenost nad dogajanjem v Kataloniji je izrazil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella, ki je dejal, da se je ponovno pokazalo, da se mirna rešitev oddaljuje, če pride do izgredov in skrajnih stališč. "V takšnih primerih je težko zavzeti stališča, ki zahtevajo dialog in pozitivno rešitev," je še dejal.

V Varšavi je poljsko zunanje ministrstvo izrazilo upanje, da se bodo razmere v Kataloniji kmalu stabilizirale, odnosi med Barcelono in Madridom pa vzpostavljeni na temelju španske ustave, dialoga in kompromisov.

 Srbija je v odzivu podprla Madrid. Kot je dejala srbska premierka Ana Brnabić, Srbija spoštuje ozemeljsko celovitost in suverenost Španije. Med srbskimi poslanci je neposredno katalonski referendum podprla le manjša stranka, Liga vojvodinskih socialdemokratov. "Temeljna demokratična pravica je, da so Katalonci na voliščih izrazili svojo voljo," je dejal predsednik stranke Nenad Čanak.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v telefonskem pogovoru s španskim premierjem Marianom Rajoyojem v ponedeljek podprl "ustavno enotnost" Španije. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, je Macron med pogovorom še dejal, da je Rajoy njegov edini sogovornik. Macron in Rajoy sta govorila tudi o Macronovem ambicioznem načrtu reform EU, za uspeh katerih je pomembno tudi francosko-špansko sodelovanje. V sporočilu za javnost iz predsednikovega urada nedeljsko nasilje v Kataloniji ni omenjeno.

'Referendum je notranja zadeva Španije'

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v odzivu dejal, da je katalonski referendum notranja zadeva Španije. Ni se želel odzvati na ravnanje španske policije na dan referenduma, dejal je le, da je za Moskvo neprimerno, če kdo komentira metode dela ruskih varnostnih sil.

Tudi madžarski premier Viktor Orban je dejal, da je to notranja zadeva Španije, podobno meni britanski finančni minister Philip Hammond, ki je še poudaril, da je ključno, da se ohrani vladavina prava.

Vodja britanskih opozicijskih laburistov Jermey Corbyn pa je dejal, da je bil pretresen ob nasilju španske policije nad Katalonci. Premierko Thereso May je pozval, naj pozove španskega premierja Mariana Rajoyja h končanju nasilja in mirni rešitvi ustavne krize.

Da morata Madrid in Barcelona znižati napetosti in začeti dialog, je prepričan vodja nemških socialdemokratov Martin Schulz.

Podobno meni vodja nemških Zelenih Cem Özdemir, ki ocenjuje, da bo policijsko ukrepanje proti ljudem, ki so želeli voliti, le še okrepilo politične probleme. Po njegovem prepričanju bi Rajoyjeva pobuda za dialog olajšala razmere.

Vodji socialistov in liberalcev v Evropskem parlamentu Gianni Pittella in Guy Verhofstadt pa sta pozvala k politični rešitvi. "Žalosten dan za Evropo, rešitev je lahko samo politična, ne policijska," je sporočil Pittella. Verhofstadt pa je dejal, da se ne želi vmešavati v španske notranje zadeve, a obsoja nasilje. Po njegovem je prava pot rešitev, dosežena s pogajanji, v katerih bo sodelovala tudi opozicija v katalonskem parlamentu.

Za Katalonijo odziv Bruslja razjeda verodostojnost in ugled EU

Katalonci so razočarani, užaloščeni in razburjeni zaradi mlačnega odziva Evropske komisije na nasilje ob referendumu, ki po njihovem mnenju razjeda verodostojnost in ugled EU, je v Bruslju poudaril predstavnik katalonske vlade pri EU Amadeu Altafaj, sicer bivši tiskovni predstavnik Evropske komisije.

"Razočarani smo," se je odzval Altafaj na izjavo komisije, ki ji očita, da je preveč splošna in da v njej ni niti besede o 893 ranjenih Kataloncih, ki so državljani EU. Katalonci so zato po njegovih besedah "užaloščeni in razburjeni".

Komisija je sporočila, da "nasilje nikdar ne sme biti sredstvo v politiki", pozvala vse ključne igralce k hitremu premiku od konfrontacije k dialogu ter opozorila, da je zdaj čas za enotnost in stabilnost, ne za delitve in fragmentacijo.

Takšen odziv iz Bruslja v Kataloniji, ki je bila vselej zelo proevropska, razjeda verodostojnost in ugled EU, je opozoril katalonski predstavnik pri EU. "Nevtralnost ni več nevtralna," je ponazoril problem pasivne drže komisije.

Altafaj, ki je bil pred leti tiskovni predstavnik tedanjega evropskega komisarja Ollija Rehna in tako delovanje komisije pozna od znotraj, kot glavni razlog za mlačen odziv komisije navaja dejstvo, da komisija ni tako močna, kot trdi, da je.

Komisija je močna, ko jo članice podpirajo. EU je in bo vselej ostala "zasebni klub članic", tako da je eno ključnih načel delovanja solidarnost med članicami, še zlasti med velikimi, in med štirimi največjimi je tudi Španija, je pojasnil.

Med razlogi za pasivnost Bruslja predstavnik katalonske vlade pri EU navaja tudi finančno stabilnost Španije, ki je nedavno potrebovala finančno pomoč, saj je finančna stabilnost po njegovih besedah vselej tesno povezana s politično.

Pomembna pa je tudi politična solidarnost najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), saj je španski premier Mariano Rajoy eden njenih redkih članov, ki je preživel finančno krizo, je še ocenil Altafaj.

Izjema tudi slovenski premier Miro Cerar

Čeprav se je EU na sploh odzvala z distanco in previdno, pa je bilo nekaj izjem, med katerimi je katalonski predstavnik v Bruslju izpostavil belgijskega in slovenskega premierja Charlesa Michela in Mira Cerarja.

Predstavnik katalonske vlade pri EU je sicer v Bruslju v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov še ponovil poziv predsednika katalonske regionalne vlade Carlesa Puigdemonta k mednarodnemu posredovanju.

Izpostavil je, da si Katalonci v tej vlogi najbolj želijo EU. Posredovala bi lahko Evropska komisija, meni Altafaj in poudarja: "Pogrešamo politično komisijo, ki trdi, da je njena vloga majhna pri majhnih rečeh in velika pri velikih. To je velika stvar."

O možnosti, da bi Rajoy pristal na posredovanje tretje strani, Altafaj pravi, da nima velikih pričakovanj, saj bi bila ta poteza zanj in njegovo stranko razumljena kot poraz, saj demokracija v Španiji še ni zrela in v politiki še ni pravega pogajalskega duha.

Katalonski predstavnik ni želel govoriti o podrobnostih glede možnega mednarodnega posredovanja. Poudaril je, da je prva zahteva Kataloncev ustavitev nasilja in umik španskih varnostnih sil ter da bodo ostali zvesti volji ljudi, izraženi na referendumu.

Poudaril je tudi, da je treba najprej spraviti obe strani za skupno mizo in sprejeti ukrepe, ki bi obnovili močno spodkopano zaupanje, pri čemer je izpostavil osemnajst jalovih katalonskih poskusov dialoga od vzpostavitve Puigdemontove vlade.

O katalonskem vprašanju bodo v torek v Strasbourgu predvidoma razpravljali evropski komisarji na rednem tedenskem kolegiju. Mnenja v komisiji so različna, nekateri niso zadovoljni z izjavo komisije, je še povedal Altafaj.

ZN pozivajo Španijo k preiskavi nasilja med glasovanjem

Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid al Husein pa je pozval španske oblasti, naj preiščejo morebitne kršitve v posredovanju policije na nedeljskem glasovanju.

"Zelo me je zmotilo nasilje v Kataloniji v nedeljo. Pozivam španske oblasti, naj zagotovijo temeljito, neodvisno in nepristransko preiskavo vseh nasilnih dejanj," je v izjavi sporočil Husein. Kot je dodal, mora biti odziv policije vedno "sorazmeren in nujen".