Satelitski posnetki kažejo, da so bile v Iraku razgrajeni celotni kompleksi in stavbe, kjer so bile tovrstne naprave nameščene, ne da bi o tem obstajal kakršenkoli zapis, je povedal Mohamed El Baradej, vodja inšpektorjev za nadzor nad jedrskim oboroževanjem.
Iraška vlada, vzpostavljena po padcu režima Sadama Huseina, Združenim narodom ni poročala o stanju jedrskih central, čeprav bi morala, je pa prosila OZN, naj ji pomagajo pri prodaji nezaželenega jedrskega materiala.
Inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki so ugotovili, da je Sadam Husein opustil razvoj jedrskega orožja še pred začetkom vojne, po napadu na Irak niso mogli neovirano opravljati svoje naloge, saj so jim ameriške okupacijske oblasti omejevale dostop do nekaterih objektov. Tako so inšpektorji do večine ugotovitev prišli s pomočjo satelitskih posnetkov in drugih virov.
V pismu Varnostnemu svetu je Baradei zapisal, da je videti, da so bile zgradbe, povezane z opuščenim iraškim jedrskim programom sistematično porušene, oprema in material pa odstranjena. "Izginotje tovrstne opreme in materiala, sta lahko povezana z nenadzorovanim širjenjem jedrskega orožja," je opozoril direktor IAEA.
Nobenih podatkov
Kot je dejal El Baradei, so nekaj iraške tehnologije, kot na primer raketne motorje našli, ko so jih hoteli prodati na trgih zunaj Iraka. Ostala 'občutljiva' tehnologija, ki služi za bogatenje urana, pa je izginila, zato je El Baradei pozval vse države, naj agencijo obvestijo o morebitnih najdbah tovrstnih naprav iz Iraka.
ZDA so v začetku iz Iraka umaknile približno dve toni nizko obogatenega urana, agencija pa je kasneje potrdila, da je na območju jedrske centrale v Tuwithi ostalo še okoli 550 ton jedrskega materiala. Iraška vlada je zaprosila za pomoč pri prodaji tega materiala in dekontaminaciji nekdanjih jedrskih objektov.
El Baradei je še opozoril, da je Irak dolžan dvakrat na leto sporočiti vse spremembe, ki so se zgodile ali pa jih načrtujejo na območjih, ki so zanimiva za inšpektorje. Kljub temu pa agencija ni dobila nikakršnih obvestil ali poročil o tovrstnih dejavnostih že vse od marca lani.
Boj z al Zarkavijem se nadaljuje
Ameriška vojska je ponoči v "varnostnem napadu" na uporniško iraško sunitsko mesto Faludža uničila domnevno zatočišče privržencev skrajneža Abuja Musaba al Zarkavija, ki velja za največjega sovražnika Američanov.
Priče pri tem poročajo, da sta v napadu umrla dva varnostnika najbolj priljubljene restavracije v mestu. Domačini zavračajo izgovore varnostnih sil, da so se v restavraciji zbirali skrajneži, saj naj bi bila napadena restavracija ena najboljših v mestu.
Cilj zadnjih operacij ameriških sil je predvsem ubiti ali zajeti večji del al Zarkavijevih privržencev.
Boji tudi drugod v Iraku
Pred ameriškim konzulatom v južnem predelu Basre pa je odjeknila eksplozja, pri čemer je bilo ranjenih več oseb. Zaenkrat je vzrok eksplozije še neznan.
V Hili, sto kilometrov južno od Bagdada, so ameriške sile in enote iraške narodne garde obkolile del mestne četrti, ki jo nadzorujejo uporniki. V spopadih, ki so sledili, je bilo ubitih sedem Iračanov, 13 pa je bilo ranjenih, poroča dpa, ki se sklicuje na bolnišnične vire.
Na severu Iraka, v mestu Mosul, je neznanec ustrelil lokalnega politika Abdela Madžida Ibrahim, člana sveta pokrajine Ninive, ki zastopa kurdsko narodnost. Policija je sporočila, da je bil ubit tudi njegov šofer. Atentatorji so na njegov avto streljali iz mimo vozečega avtomobila.
V eksploziji bombe na cesti južno od Tikrita je bil ubit neki Iračan, medtem ko ameriška opazovalna enota, kateri je bil napad namenjen, ni utrpela izgub.
V sunitskem mestu Ramadi, prestolnici province Al Anbar, pa so v noči na torek izbruhnili spopadi med ameriškimi vojaki in iraškimi uporniki, pri čemer sta bila ubita dva Iračana, trije so bili ranjeni, so sporočili bolnišnični viri. Iraške varnostne sile in ameriški vojaki pa so davi preiskali še sedem mošej v mestu, kjer naj bi se skrivali iraški skrajneži.
Karbale, kjer so bili v ponedeljkovem napadu ranjeni trije bolgarski vojaki. Napad sta že potrdila bolgarski obrambni minister Nikolaj Svinarov in načelnik generalštaba bolgarske vojske, general Nikolaj Kolev.
Turški zunanji minister Abdullah Guel pa je potrdil, da so skrajneži v nedeljo v Iraku izpustili deset turških talcev. Gre za sodelavce turškega gradbenega podjetja Visnan, ki so medtem že prispeli na turško veleposlaništvo v Bagdadu. Arabska televizija Al Džazira je v nedeljo poročala, da so ugrabitelji v Iraku izpustili deset Turkov, ki so jih zadrževali 40 dni. Ugrabitelji iz Salafistične skupine Abu Bakr al Sadik so turške delavce izpustili, potem ko se je njihov delodajalec umaknil iz Iraka.
Truplo Bigleya odvrgli na jugu Bagdada
Viri blizu upornikov, ki so pred tremi tedni ugrabili 62-letnega Britanca Kennetha Bigleya, so sporočili, da so njegovo truplo odvrgli južno od Bagdada. Ubili naj bi ga namreč v mestu Latifija, ki leži 35 kilomterov jugozahodno od iraške prestolnice. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da za zdaj trupla še niso našli.
Bigleya so skupaj z dvema Američanoma ugrabili prejšnji mesec. Skrajneži so od Zahoda v zameno za njihova življenja zahtevali izpustitev vseh zapornic iz iraških zaporov. Po besedah Američanov in Britancev jim niso mogli ustreči, ker v iraških zaporih naj ne bi bilo žensk. Američana Jacka Hensleya in Eugenea Armstronga so uporniki v zelo kratkem času obglavili in posnetka njune smrti objavili na Internetu.
Neka arabska televizija pa je v petek objavila videoposnetek, v katerem so pripadniki jordanskega skrajneža Abu Musab al Zarkavija obglavili še britanskega inženirja, ki je bil kar tri tedne v njihovih rokah.
