Kdo bo sestavil vlado?

Nedeljske parlamentarne volitve na Hrvaškem so končane. Pričakujejo še volilne rezultate iz tujine, ki lahko prinesejo še nekaj poslanskih mest, najverjetneje Hrvaški demokratični skupnosti (HDZ). Volitve so prinesle številna presenečenja, največje je pripravila Hrvaška demokratična zveza Slavonije in Baranje Branimirja Glavaša (HDSSB), ki je prišla v sabor. Socialdemokratska stranka (SDP) Zorana Milanovića je pridobila kar 22 poslanskih mest, medtem ko je HDZ izgubila pet poslanskih mest, v primerjavi z volitvami leta 2003. Največji poraz je doživela desničarska Hrvaška stranka prava (HSP).

Kupovanje sedežev v polnem teku

Zdaj se začenjajo taktični pogovori med strankami, s katerimi naj bi se oblikovala nova vladajoča politična koalicija. Najbolj zaželeni koalicijski partnerki za sestavo nove hrvaške vlade, "zeleno-rumena" koalicija Hrvaške kmečke stranke (HSS) in Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS), sta zavzeli pogajalsko stališče, da se ne bosta pogajali o koaliciji niti z zmagovalko parlamentarnih volitev HDZ Zorana Milanovića niti z drugouvrščeno SDP Iva Sanaderja, dokler ne bodo izpolnjeni vsi njuni programski pogoji, sta sporočila predsednika HSS in HSLS, Josip Frišćić in Đurđa Adlešić. Dodala sta, da imajo zasebne povolilne pogovore z možnimi partnerji, da pa bodo šli v koalicijsko vlado skupaj.

HSS je na nedeljskih parlamentarnih volitvah dobila šest poslanskih mandatov, HSLS pa dva. Dokler ne bo znano, kdo bo mandatar za sestavo nove vlade, se lahko le pogovarjamo, ne pa tudi dokončno dogovorimo s potencialnimi koalicijskimi partnerji, je poudaril Frišćić. Brez finančne decentralizacije države, ki bo zagotovila enakomeren razvoj Hrvaške, ne bomo šli v vladno koalicijo, je izjavila Adlešićeva. Ob tem je znana zahteva HSS, da država določi skoraj milijardo evrov na leto za razvoj kmetijstva. HSS ima tudi najbolj dosledna stališča glede nujnosti sklica referenduma o vstopu Hrvaške v NATO in uveljavitve hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu.

Frišćić je sicer ponovil, da je ERC lanska odločitev sabora, o kateri ne bo dodatnih pogajanj. "Pomembno je določiti le pravila za polno uveljavitev ERC od 1. januarja 2008." Med Evropsko unijo, Italijo, Slovenijo in Hrvaško sicer še ni dogovora glede napovedane uveljavitve ERC s 1. januarjem tudi za članice EU, ki ji Slovenija in Italija odločno nasprotujeta.

Pogovori s predsednikom po uradnih izidih

Hrvaški predsednik Stipe Mesić bo začel posvete o mandatarju za sestavo nove vlade z voditelji strank, ko bo državna volilna komisija (DIP) objavila uradne izide nedeljskih parlamentarnih volitev. Mesić pa je dejal, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu kandidatu, ki bo imel 77 podpisov poslancev, kar je več kot polovica saborskih mandatov. Sanader sicer pričakuje premierski mandat do konca tedna.

Po napovedih DIP bodo končne uradne izide volitev za šesto sestavo hrvaškega sabora objavili po ponovljenih volitvah na treh voliščih, ki so napovedane za 9. december. Glede na roke za možne pritožbe po teh volitvah, bi uradne izide lahko objavili najprej 11. decembra.