Iz Sirije se v Turčijo valijo kolone beguncev

Tri dni pred začetkom uresničevanja mirovnega načrta, ki ga je sirski predsednik Bašar al Asad sprejel, se v Siriji nasilje nadaljuje. Sirski observatorij za človekove pravice navaja, da je samo danes umrlo 107 ljudi, od tega 74 civilistov. Največ smrtnih žrtev so zabeležili v mestu Latamna, ki ga želijo vladne sile zavzeti. Po navedbah sirskih aktivistov so sicer v petek najhujši spopadi v Siriji potekali v mestih Dara, Idlib in Homs, skupno pa je po vsej državi v petek v nasilju umrlo najmanj 35 ljudi.

V Turčijo se je v zadnjem dnevu zateklo skoraj 700 sirskih beguncev. Število sirskih beguncev na turškem ozemlju se je po podatkih turške vlade tako zvišalo na 24.324. Visoko število beguncev je v Turčiji že povzročilo zaskrbljenost, zato je država Združene narode in mednarodno skupnost pozvala k čim hitrejši humanitarni pomoči za sirske begunce.

Človekoljubno pomoč potrebujejo tudi prebivalci v Siriji. Po podatkih Organizacije islamske konference (OIC) več kot milijon Sircev, prizadetih zaradi nasilja, potrebuje nujno človekoljubno pomoč v višini 70 milijonov ameriških dolarjev.
OIC trenutno skupaj z ZN pripravlja načrt za oskrbo Sirije s človekoljubno pomočjo, ki zajema dobavo hrane, zdravstveno pomoč, rehabilitacijo prizadetih, še posebej tistih, ki živijo na podeželju, in pomoč beguncem.

Najnovejši razmah nasilja je obsodil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Dejal je, da napadi vladnih sil v Siriji pomenijo "kršitev" zahteve Varnostnega sveta ZN za končanje nasilje v državi. Spet pa je tudi izrazil obžalovanje zaradi napadov sirskega režima nad "nedolžnimi civilisti", kljub temu da se je sirski režim obvezal, da se bo odpovedal kakršni koli uporabi težkega orožja v naseljih.

Mirovni načrt odposlanca Arabske lige in ZN Kofija Annana, ki naj bi v veljavo stopil 10. aprila, predvideva ustavitev vseh spopadov, dostop humanitarne pomoči do ogroženega prebivalstva, neovirano gibanje novinarjev po državi in nediskriminatorno vizumsko politiko zanje ter izpustitev zapornikov in tudi začetek političnega dialoga ter pravico do združevanja in mirnih demonstracij.