Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je le nekaj ur pred iztekom roka, do katerega se je moral odločiti o imenovanju mandatarja za sestavo vlade, mandat podelil vodji Stranke regij Viktorju Janukoviču. Slednji je bil sicer med oranžno revolucijo leta 2004, ko so jo sprožile predsedniške volitve, velik Juščenkov nasprotnik.
Pred imenovanjem se je ukrajinski predsednik tudi sešel z Janukovičem, njuno srečanje pa je bilo namenjeno predvsem prizadevanjem za rešitev politične krize, v kateri se je znašla omenjena država.
Juščenko je z imenovanjem mandatarja vsaj deloma razrešil politično krizo, saj bi moral v nasprotnem primeru dobre štiri mesece po volitvah razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Juščenko je svojo odločitev sporočil v noči na četrtek. Kot je dejal, imajo ukrajinske stranke dobre možnosti, da se izognejo politični vojni in presežejo politična nasprotja.
"Zavedam se, da bo ta odločitev povzročila težave, vendar pa imamo edinstveno priložnost, da združimo oba brega reke Dneper," je še dejal in s tem spomnil na razdelitev Ukrajine na vzhod in zahod, ki jo je zadnja politična kriza še povečala.
Kot je pojasnil ukrajinski predsednik, so Janukovič, predsednik parlamenta in voditelj socialistov Aleksander Moroz, dosedanji premier Jurij Jehanurov in on sam parafirali dogovor o narodni enotnosti, ki bo podpisan še danes ter bo zagotovil, da bo nova vlada ohranila prozahodne politične smernice, med njimi zunanjo politiko, usmerjeno k integraciji v evroatlantske strukture.
Memorandum o narodni enotnosti zagotavlja, da bo vlada proruskega Janukoviča, ki sicer nasprotuje vstopu Ukrajine v EU in zvezo NATO, spoštovala načela oranžne revolucije, ki je leta 2004 na oblast povzdignila Juščenka. Dogovor o narodni enotnosti bo tako osnova za oblikovanje vladne koalicije, najprej pa mora Janukoviča potrditi še parlament.
Podrobnosti o tem, na kakšen način namerava Janukovičeva Stranka regij, ki je na volitvah 26. marca osvojila relativno večino glasov, sodelovati z Juščenkovo stranko Naša Ukrajina, niso znane, prav tako ni bilo rečenega še nič o razdelitvi ministrskih mest.
Potem ko se parlamentarne stranke še štiri mesece po volitvah niso uspele dogovoriti o oblikovanju vlade, je moral Juščenko razmisliti o morebitni razpustitvi parlamenta in sklicu predčasnih volitev. Ker pa bi te lahko še poglobile politični razkol v državi, je skušal najti kompromisno rešitev. Tej sicer še vedno nasprotuje Juščenkova oranžna zaveznica Julija Timošenko, ki meni, da bi bilo bolje razpustiti parlament kot pa "izdati" načela oranžne revolucije.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.