Na dnevnem redu ustava in širitev

Voditelji Evropske unije, med njimi slovenski premier Janez Janša, so v Bruslju začeli dvodnevno vrhunsko zasedanje, na katerem bo osrednja pozornost posvečena usodi ustavne pogodbe povezave ter nadaljevanju širitvenega procesa. Pri obeh temah so članice razdeljene: v primeru ustave se zato obeta predvsem podaljšanje obdobja premisleka, pri širitvi pa bo osrednje vprašanje absorpcijska sposobnost EU.

Predsedujoči, avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, ima sicer glede ustave nekaj večje ambicije in želi, da bi vrh začrtal tudi pot naprej, in sicer "opogumil nemško predsedstvo v prvi polovici leta 2007, naj da konkretne predloge" za rešitev ustave, ki bi jo bilo treba najti "najkasneje konec leta 2008, pod francoskim predsedstvom".

Kot je dejal ob prihodu na vrh, bodo verjetno določene spremembe ustave potrebne: "Potrebujemo nekaj novega, nek nov element," je dejal kancler. Ta nov element je po njegovi oceni lahko novo ime, lahko pa tudi "aneks, dodatek, izjava o tem, kaj Evropo povezuje, nekaj o evropskem modelu življenja ali socialni dimenziji". "Lahko pa je odgovor tudi v metodi," je dejal Schüssel.

Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik je priznala, da glede ustavne pogodbe EU "čudežev na vrhu ne bo", vendar pa naj bi bila vendarle utrta pot naprej: "Rešitve potrebujemo do leta 2009, ki je ključno leto v razvoju EU, saj bomo dobili nov Evropski parlament in komisijo," je dejala. Tudi sama rešitev vidi v "dodatnih elementih".

Da čudežev res ne bo, so jasno nakazali nekateri drugi voditelji, ki menijo, da bo vrh lahko predvsem le podaljšal obdobje premisleka, za katerega se je EU odločila pred letom dni, po dvojni zavrnitvi ustave na referendumih v Franciji in na Nizozemskem. "Pričakujem, da bo vrh podaljšal obdobje premisleka, za kar obstaja širok konsenz. Tega konsenza pa je precej manj pri vprašanju, kaj potem," je tako dejala britanska zunanja ministrica Margaret Beckett.

Tudi danski premier Anders Fogh Rasmussen "ne pričakuje rešitve za ustavo na tem vrhu". Skoraj 16 članic ji je reklo da, dve sta rekli ne in to je treba upoštevati. Mi smo za ustavo, a v tej fazi je možno le podaljšanje obdobja premisleka, je dejal Rasmussen.

Konkretne predloge za razpravo o ustavi bo kancler voditeljem predložil šele drevi, formalno pa bodo potrjeni v petek. V petek bodo potrjeni tudi sklepi glede širitve, kjer je Schüssel že danes dejal, da absorpcijska sposobnost ni "nov kriterij", saj je bila omenjena že prej, na vrhu v Koebenhavnu, ko je EU določila merila za svojo širitev. "Že takrat smo rekli, da mora EU biti pripravljena na sprejem novih članic. Zdaj bomo ta element le opredelili," je menil Schüssel.

Vse države se z njim, kot rečeno, ne strinjajo, in menijo, da bi opredelitev absorpcijske sposobnosti kot kriterija pred kandidatke postavila novo oviro in praktično zaustavila širitveni proces. Med nasprotnicami opredelitve pogoja absorpcije kot kriterija je tudi Slovenija. Država si bo sicer vrh zapomnila po povsem drugi odločitvi. V petek ji bodo skladno z načrti voditelji prižgali politično zeleno luč za uvedbo skupne evropske valute evro s 1. januarjem 2007.