Na Dunaju brez napredka

Na Dunaju so se po osmih krogih neuspešnih pogajanj o Kosovu na nižji ravni prvič srečali najvišji predstavniki Beograda in Prištine, ki so začeli neposredna pogajanja o prihodnjem statusu Kosova. Pogovori po pričakovanjih niso prinesli nič novega, saj obe strani vztrajata pri svojem.

Obe delegaciji sta šteli petnajst članov. Na čelu prištinske sta bila kosovski predsednik in premier, Fatmir Sejdiu in Agim Ceku, stališča Beograda pa sta zastopala srbski predsednik in premier, Boris Tadić in Vojislav Koštunica.

Udeležence vrhunskega srečanja je ob odprtju prvega srečanja na vrhu pozdravil avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, nato pa še posebni odposlanec ZN za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova Martti Ahtisaari, ki je tudi predsedoval pogovorom.

Srbija ne bo privolila v novo državo

Srbski premier je podrobno razgrnil beograjski predlog t.i. široke avtonomije za Kosovo in ponovil, da Srbija ne bo privolila v oblikovanje druge dražve na 15 odstotkih njenega ozemlja.

Bistvo srbskega predloga je, da bi Kosovo kot sestavni del Srbije samostojno urejalo svoj gospodarski, socialni in kulturni razvoj, Beograd pa bi imel pristojnosti na področju zunanje politike in nadzora meja. Kosovo bi imelo pristojnosti na področju mednarodnega sodelovanja na vseh tistih področjih, kjer ni nujna mednarodnopravna subjektivnost.

Tadić je med premorom pogajanj poudaril, da je srbska delegacija prišla na Dunaj, da bi se pogajala, vendar "predstavniki Prištine niso izrazili želje po pogovorih, ampak samo ultimativno zahtevajo neodvisnost Kosova".

Neodvisnost za Albance "alfa in omega"

Predsednik Kosova Fatmir Sejdiu pa je na pogovorih izpostavil, da je "neodvisnost alfa in omega, začetek in konec izhodišč kosovskih Albancev". Priština pričakuje, da bo pogajalski postopek končan do konca leta in da bo njegov izid neodvisnost Kosova, je povedal Sejdiu.

Kosovski predsednik je poudaril, da je velika večina prebivalcev Kosova izrazilo neomajno in nezlomljivo željo po neodvisni in suvereni državi "že veliko pred represijo in genocidom, do česar je prišlo v času vladavine Slobodana Miloševića".