Hrvaški premier Ivo Sanader se je odzval na sporočilo italijanskega zunanjega ministrstva, v katerem je slednje izrazilo nezadovoljstvo nad odločitvijo hrvaške vlade, da bo vrnila nepremičnine zgolj avstrijskim državljanom, kar po oceni Rima pomeni negativen signal do Italije. Po oceni Sanaderja je sporočilo neprimerno, Rimski in Osimski sporazum, katerih naslednica je Hrvaška, pa nista vprašljiva in ne pride v poštev, da bi ju postavili pod vprašaj.
Italija in Hrvaška se že od leta 2002 brez uspeha pogajata o usodi nepremičnin, ki so jih italijanski optanti po drugi svetovni vojni pustili na Hrvaškem, čeprav je naslednica Rimskega in Osimskega sporazuma, ki dokončno urejata to vprašanje. Državi sta ustanovili celo posebno delovno skupino, ki išče alternativne načine za poplačilo škode optantom, ki naj bi znašala 28,8 milijona evrov.
Italijansko ministrstvo je v torkovem sporočilu tudi zapisalo, da so tovrstni negativni signali v nasprotju z gospodarskim, trgovinskim in finančnim partnerstvom med Rimom in Zagrebom, pa tudi z italijansko prijateljsko podporo Hrvaški na njeni poti v EU. Rim Zagrebu očita "nerazložljivo taktiko zavlačevanja" zaradi zastoja v pogajanjih v zvezi s premoženjem optantov in nespoštovanja svojih obveznosti.
Okoli 3.500 zahtev
Po podatkih hrvaškega ministrstva za pravosodje je Hrvaška za vrnitev premoženja, ki so ga odvzeli po drugi svetovni vojni, prejela 2.648 zahtev državljanov 35 držav ter 834 zahtev posameznikov, ki v svojih zahtevkih niso izrecno navedli svojega državljanstva. Gre za podatke do konca leta 2003, medtem ko podatki od konca 2003 do danes še niso urejeni.
Največ zahtev, 1213, so vložili italijanski državljani, 444 so jih vložili avstrijski državljani, več kot 100 zahtev pa so vložili državljani Izraela, republik nekdanje Jugoslavije, ZDA, in Nemčije. 89 zahtev naj bi prišlo tudi iz Slovenije.
Po spremembah in dopolnitvah hrvaškega zakona o nadomestilu za odvzeto premoženje se je odprla možnost za sklepanje meddržavnih sporazumov, na podlagi katerih lahko tudi tuje fizične in pravne osebe uresničijo svoje pravice do vrnitve premoženja. Spremenjeni in dopolnjeni zakon o nadomestilu za odvzeto premoženje je začel veljati v času prejšnje hrvaške vlade, tedanja pravosodna ministrica Ingrid Antičević-Marinović pa je dejala, da so na podlagi rednega spremljanja izvajanja zakona pripravili informacijo, v kateri je zapisano, da so do tedaj svoje predloge za sklenitev meddržavnih pogodb dale Slovenija, ZDA, Nemčija, Izrael, Italija in Češka.
