Belorusi pokazali moč?

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je zmagal na predsedniških volitvah, je sporočila republiška komisija. Prvi preliminarni rezultati volitev kažejo, da je Lukašenka volilo 82,6 odstotka volilnih upravičencev, medtem ko je njegov najmočnejši opozicijski kandidat Aleksander Milinkevič prejel šest odstotkov, je povedala vodja volilne komisije Lidija Jermošina. Volilna udeležba je bila več kot 90-odstotna.

Beloruska opozicija je po visoki zmagi Lukašenka na tisoče demonstrantov, ki so se včeraj zbrali na protestu na osrednjem trgu v prestolnici Minsk, pozvala, naj se mirno umaknejo. Protestniki so zahtevali nov krog volitev, saj menijo, da so bile prirejene.

Po besedah Jermošinove so mednarodni opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) izrekli kritike na račun volitev. Predstavnik OVSE, Alcee Hastings, je povedal, da volitve niso bile niti svobodne niti pravične.

Aretacija opozicijskih kandidatov?

Lukašenko pa je dejal, da so se Belorusi "uprli pritisku od zunaj" ter "pokazali, kdo je glavni" v državi. Revolucija, "o kateri se je toliko govorilo", pa je propadla, je izjavil.

Glavni kandidat opozicije Milinkevič je medtem volitve označil za "protiustaven prevzem oblasti" ter zahteval nove volitve. "Ne priznavamo rezultatov volitev. Kar se je dogajalo v Belorusiji, niso bile volitve, temveč protiustaven prevzem oblasti," je dejal Milinkevič. Ob tem je menil, da beloruska vlada ne bo legitimna.

Beloruske oblasti so dan po volitvah sporočile, da so aretirale 130 nasprotnikov režima. Kot je povedal neimenovani tiskovni predstavnik državnega tožilstva v Minsku, so privržence opozicije zaradi organiziranja prepovedanih demonstracij ter deljenja nedovoljenih letakov obsodili na tri do 15 dni zapora. Po ocenah opozicije so sicer oblasti pred in med volitvami priprle kakih 350 nasprotnikov Lukašenka, ki mu je Zahod nadel vzdevek zadnji evropski diktator. Aretacija naj bi grozila tudi opozicijskima predsedniškima kandidatoma Milinkeviču in Aleksandru Kozulinu, ker sta pozivala k udeležbi na prepovedanih demonstracijah po zaprtju volišč.

Evropska unija kritična

Tudi Evropska unija se je na volitve v Belorusiji odzvala zelo kritično. "Volitve so potekale v ozračju ustrahovanja in oviranja opozicije, kar je zelo zaskrbljujoče," je v Bruslju izjavila avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU. "Razpravljali bomo, kako lahko ukrepamo," je dodala predsedujoča na srečanju. Povezava je Minsk sicer že pred volitvami, na katerih je v tretje s preveliko večino zmagal "poslednji diktator v Evropi" Aleksander Lukašenko, posvarila, da bo proti državi uvedla dodatne sankcije, če ne bo zadovoljna s potekom volitev. Med drugim, so napovedali v Bruslju, bi EU lahko razširila prepoved izdajanja viz za pripadnike Lukašenkovega režima.

Nezadovoljstvo v EU je že očitno. "Volitve so bile nepravične in nedemokratične. Podpiramo opozicijo," je ob prihodu na zasedanje v Bruslju izjavil češki zunanji minister Cyril Svoboda ter podprl uvedbo sankcij. Da volitve "zagotovo niso bile pravične in demokratične", je menila tudi komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner. "Spoštujemo opozicijo in civilno družbo, ki delata v težkih razmerah," je dejala. Uvedba dodatnih sankcij proti Belorusiji je po njeni oceni verjetna, predvsem s širitvijo prepovedi izdajanja viz, in sicer za pripadnike beloruskega režima. Na noben način ne želimo teh ukrepov usmeriti proti ljudem, je poudarila komisarka.

Opazovalci iz nekdanje SZ: Volitve so bile transparentne

Vodja opazovalne misije iz držav nekdanje Sovjetske zveze pa so volitve označili za "odprte in transparentne". Kot je dejal Vladimir Rušajlo, so opazovalci iz Skupnosti neodvisnih držav, ugotovili, da so nedeljske volitve, kljub nekaterih tehničnim zapletom, potekale v skladu z belorusko zakonodajo.

Rušajlo je nekdanji ruski notranji minister. Kremelj sicer velja za tesnega zaveznika avtoritarnega beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki si je glede na uradne rezultate v nedeljo zagotovil tretji predsedniški mandat.

O volitvah tudi časniki

Nekateri evropski časniki medtem komentirajo volitve, ki so jih zaznamovali predvsem očitki o nepravilnostih in na katerih je v skladu s pričakovanji zmagal dosedanji predsednik Lukašenko. Medtem ko poljski dnevnik Rzeczpospolita in ruski Vremja Novosti izpostavljata predvsem dejstvo, da so bili izidi znani že od vsega začetka, italijanski Corriere della Sera poudarja, da v državi ni bilo revolucije po vzoru Gruzije in Ukrajine.