Idol še danes

Pred 40 leti, torej 9. oktobra 1967, je bolivijski vojak v učilnici v La Higueri blizu Vallegrandeja z dvema salvama iz avtomatske puške ustrelil utrujenega, umazanega in strganega dolgolasega ujetnika. Narednik Mario Teran se je po izjavah prič močno opil, preden je izvršil ukaze nadrejenih in ustrelil ujetega Ernesta Guevaro. Takrat se je dokončno rodil mit o Che Guevari in čaščenje plemenitega revolucionarja je v 40 letih dobilo kultne razsežnosti. V kolektivnem spominu politično levousmerjenih prebivalcev Latinske Amerike je zdravnik in gverilec Ernesto Che Guevara iz argentinskega Rosaria nekakšen Kristus z orožjem. Znana podoba "El Comandanteja", ki krasi majice, značke, obeske za ključe in posterje, pa je priljubljena tudi drugje po svetu.

Za vse krive ZDA?

Kult argentinskega revolucionarja pa ima tudi ostre nasprotnike, ki so ga označili za stalinističnega množičnega morilca in v novejšem času tudi za predhodnika Osame bin Ladna, saj naj bi v enem od intervjujev dejal, da nima nič proti, če bi New York zravnali z zemljo.

14. junija 1928 rojeni Ernesto Guevara je izviral iz premožne argentinske družine in vsaj v mladosti je bil vse kaj drugega kot revolucionar. V letih 1952 in 1953 pa se je odpravil na potovanje po Latinski Ameriki, enkrat z motorjem in drugič kot avtoštopar. Socialna stiska prebivalstva ga je na teh potovanjih tako pretresla, da je popolnoma spremenil življenje. "Te poti so me spremenile bolj, kot sem sam pričakoval," je zapisal kasneje.

Guevara je izvir vseh težav videl v ameriškem imperializmu in kapitalizmu. Leta 1955 se je pridružil revolucionarjem, zbranim okrog kubanskega voditelja Fidela Castra, ter leta 1959 v kubanski revoluciji poveljeval tamkajšnjim enotam in močno pripomogel k zrušitvi diktature Fulgencia Batiste. V tej skupini je dobil tudi vzdevek Che. V boju je Guevara pokazal izjemno krutost pri usmrtitvah izdajalcev in dezerterjev, ki je danes bolj ali manj spregledana.

Kasneje je postal celo kubanski minister za industrijo in predsednik tamkajšnje narodne banke, zastopal Kubo na zasedanjih Združenih narodov in drugih srečanjih, a je leta 1965 opustil vse funkcije in se spet posvetil revolucionarnemu boju. Svoji ideji o izboljšanju sveta je bil zvest in se v kratkem življenju osebno ni okoriščal s pridobljenim. Bil je prepričan, da bo revolucija, ki se bo začela v državah tretjega sveta, na koncu zavladala svetu. Najprej je poskušal v Kongu in nato v Boliviji, kjer je končal kratko življenje.

Mladi: Bodimo kot Che

Predvsem na Kubi Che Guevara še vedno uživa velik ugled. Vodilo mladih kubanskih pionirjev je še vedno "Seremos como el Che" (Bodimo kot Che). Na Kubi bodo 40. obletnico smrti zato obeleževali kar dobrih osem mesecev. Prva slavja so se že začela, končala pa se bodo 14. junija prihodnje leto, ko bi Guevara dopolnil 80 let.

Na tem karibskem otoku številni še vedno menijo, da bi bila država drugačna, če bi El Comandante ostal v državi. Pojavljajo se posamezniki, ki trdijo, da je moral Argentinec Kubo zapustiti zaradi trenj s Fidelom Castrom. "Che ni bil zadovoljen s tesno povezavo s Sovjetsko zvezo," je povedal njegov nekdanji soborec Daniel Alarcon Benisto, ki zdaj živi v Parizu. Zato je odšel v Kongo in Bolivijo in tam skušal izpeljati revolucijo po lastni zamisli. Na Kubi se je namreč po vzoru Moskve oblikovala funkcionarska kasta, ki je bila vsak dan dlje od ljudstva.

"Che Guevara je vedno trdil, da bo vedno jedel tisto, kar bo jedlo ljudstvo. Pogledi z vodilnimi so se začeli razlikovati in moral je oditi. Verjel je v boljši svet in mislim, da danes primanjkuje tovrstnih ljudi," je še dejal Alarcon, ki je bil ob Guevari tudi v zadnjem boju, a mu je s petimi soborci uspelo pobegniti. Tudi ob prijetju pred smrtjo naj bi Guevara dejal: "Za vas in za Fidela bo boljše, ko bom mrtev."