Zunanji ministri Evropske unije, med njimi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, so Bosni in Hercegovini dali zeleno luč za začetek pogajanj o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju, na podlagi katerega bo država lahko vložila prošnjo za vstop v povezavo. S tem je BiH dobila status potencialne kandidatke za članstvo ter možnost za vložitev prošnje za vključitev v EU. Pogajanja bodo predvidoma stekla 25. novembra v Sarajevu.
Deset let od Daytona
Pred natančno desetimi leti so v Daytonu parafirali sporazum, s katerim se je končala vojna v Bosni in Hercegovini.
Vojna v Bosni velja za eno najhujših morij po drugi svetovni vojni. V skoraj štirih letih naj bi vojna terjala več kot 200 tisoč žrtev, dva milijona ljudi – več kot polovica prebivalstva – pa se je razselilo.
V okviru projekta, ki ga je večinsko financirala Norveška, in ki ga je izvajal Raziskovalno-dokumentacijski center v Sarajevu, so do konca letošnjega oktobra poimensko identificirali 93.000 žrtev vojne v BiH. Tokača je dejal, da bo dokončen seznam "dosegel številko skoraj točno 100.000 žrtev". Po preiskavi je 70 odstotkov žrtev bosanskih muslimanov, 25 odstotkov pripada bosanskim Srbom, pet odstotkov pa jih je bosanskih katoličan.
Vojna se je uradno končala pred natanko desetimi leti, 21. novembra 1995. Predsedniki takratne Zvezne republike Jugoslavije, Slobodan Milošević, hrvaški predsednik Franjo Tuđman ter predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović so na ta dan v ameriškem Daytonu parafirali sporazum, s katerim so BiH vzpostavili kot enotno državo v njenih republiških mejah z dvema entitetama - bošnjaško-hrvaško Federacijo BiH in srbsko Republiko srbsko.
Sporazum določa tudi vrnitev beguncev in razseljenih oseb. Po podatkih sklada za begunce UNHCR se jih je do septembra lani na svoje domove vrnilo okoli milijon.
Krhko gospodarstvo, politične težave
Čeprav obnova poteka, so sledi vojne vidne povsod. Država si gospodarsko še vedno ni opomogla in ostaja odvisna od tuje pomoči. Skoraj petina prebivalstva živi pod pragom revščine, brezposelnost je kar 40-odstotna.
Po raziskavah javnega mnenja, želi več kot 60 odstotkov mladih zapustiti svojo državo in lepšo prihodnost poiskati na tujem. Med državami, kjer bi si radi poiskali delo, je tudi Slovenija.
Težave se pojavljajo tudi na političnem področju. Številne institucije so zaradi delitve pristojnosti med entitetami paralizirane, dejanska oblast pa je v rokah visokega predstavnika mednarodne skupnosti – trenutno je to Britanec Paddy Ashdown.
V državi, ki je v desetih letih zabeležila številne spremembe, potrebujejo novo ustavo, ki bi nadomestila danes veljavni 4. aneks Daytonskega sporazuma. Tudi o tej temi bo tekla beseda na slovesnosti ob desetletnici miru, tako kot pri sestavljanju daytonskega sporazuma pa bodo tudi tu glavno vlogo odigrale Združene države.
Slovesnost v Washingtonu
Slovesnost ob obletnici podpisa sporazuma so pripravili v Washingtonu. Poleg članov predsedstva BiH in visokega predstavnika mednarodne skupnosti v tej državi se jo je udeležil tudi eden glavnih tvorcev mirovnega sporazuma iz Daytona Richard Holbrooke.
Podpisnikov sporazuma pa na slovesnosti ni bilo. Tuđman in Izetbegović sta že pokojna, Miloševiću pa sodijo v Haagu. Medbarodni tribunal naj bi sicer pripravljal tudi obtožnico proti Tuđmanu, medtem ko naj bi proti Izetbegoviću začeli le preiskavo.
Mednarodna skupnost bo predstavnikom osmih parlamentarnih strank iz BiH ponudila podpis posebne izjave, s katero se bodo obvezali k nadaljnjemu sodelovanju v procesu uresničevanja ustavnih sprememb v BiH. Kot je za hrvaški dnevnik Večernji list v BiH dejal Ashdown, bo izjava, ki naj bi jo podpisali v Washingtonu, jasen znak zavezanosti politikov, da bi BiH kot državo naredili še bolj učinkovito.
