V Zagrebu se je nadaljevalo sojenje proti nekdanjemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju. Potem ko je sodišče v torek združilo postopke zaradi korupcije v primerih Hypo Alpe Adria banke in madžarske energetske družbe Mol, je Sanader, ki je v začetku meseca že zanikal obtožbe v primeru banke Hypo Alpe Adria, danes zatrdil, da se ne čuti odgovornega niti v drugi točki obtožnice. Ta ga bremeni, da je prejel deset milijonov evrov podkupnine za prepustitev upravljavskih pravic v naftni družbi Ina madžarski energetski družbi Mol.

Kot je na obravnavi dejala tožilka Tamara Laptoš, se je Sanader v začetku leta 2008 v Zagrebu in Budimpešti kot predsednik hrvaške vlade s predsednikom uprave Mola Zsoltom Hernadijem dogovoril, da bo za omenjeno vsoto "naredil vse", da bi s spremembo delničarske pogodbe med vlado in Molom omogočil prevladujoči položaj Mola v Ini.
Dogovor vključuje tudi ločitev plinskega poslovanja Ine – dela, ki posluje z izgubami – za katerega bi po novem skrbela hrvaška vlada, je dejala. Kot je poudarila, je Sanader vedel, da je to škodljivo za interese Hrvaške, ker je Ina družba posebnega državnega interesa.
Sanader je tudi izkoristil svojo avtoriteto, da bi v ožjem kabinetu vlade in na predsedstvu HDZ uveljavil svoja stališča, s katerimi je izpolnil zahteve Mola, trdi tožilstvo. To je še povedalo, da so Sanaderju prek podjetij na Cipru na račun švicarskega podjetja junija 2009 izplačali skupno pet milijonov evrov.
Sanader: Gre za konstrukt
Sanader je poudaril, da gre pri obtožbah za konstrukt, ki temelji na izjavi enega človeka. Gre za solastnika kemijske družbe Dioki in Novega lista Roberta Ježića, ki naj bi ga Sanader prosil, naj organizira prevzem 10 milijonov evrov podkupnine. Kot je dejal Sanader, ima tudi Ježić sam težave s pravosodjem in želi rešiti samega sebe.
Tudi Sanaderjeva obramba je zavrnila vse obtožbe v primeru Mola. Po njihovem mnenju urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) ni upošteval vseh dokazov, tudi tistih, ki govorijo v prid Sanaderja. Posebej so opozorili, da tožilstvo ni zaslišalo predsednika uprave Mola Hernadija. Laptoševa je pojasnila, da postopek proti Hernadiju še poteka in da je tudi on osumljenec, sicer pa je Madžarska zavrnila zahtevo hrvaškega tožilstva, da bi ga zaslišali. Zavrnila je tudi obtožbe o selektivnosti pri izbiri dokazov.
Kot je še izpostavila obramba, ni nikjer dokazano, da je bila sporna pogodba škodljiva za Hrvaško. Pod vprašaj je postavila obtožbe, da je Sanader s svojo avtoriteto pregovoril vse, tako na vladi kot v HDZ, v glasovanje za nekaj, s čimer se ne bi strinjali.
Potem ko je Laptoševa navedla dokaze, ki jih bodo uporabljali med postopkom, se je Sanaderjeva obramba pritožila zaradi videoposnetka srečanja Sanaderja in Hernadija, narejenega oktobra 2009 v neki zagrebški restavraciji. Sanaderjeva odvetnica Jadranka Sloković je povedala, da bodo zahtevali izločitev omenjenega posnetka, ki je iz časa, ko ni bil več predsednik vlade. Obenem je pojasnila, da so bili posnetki narejeni ter shranjeni mimo zakonov in ustave, zato razmišljajo o kazenski ovadbi proti lastniku restavracije.
Vodja Sanaderjeve odvetniške ekipe Čedo Prodanović je povedal, da ne more potrditi, ali bodo kot pričo povabili tudi sedanjo premierko Jadranko Kosor, ki je bila podpredsednica vlade v času, ko so se dogajale zadeve iz obtožnice. Poudaril je, da bodo vsekakor kot priče povabili Hernadija in madžarskega poslovneža Imra Fazakasa, ki je nadziral Molovo podjetje na Cipru Hangam Oil Products in je bil solastnik podjetja Ceroma Holdings. Z računov omenjenih podjetjih naj bi nakazali pet milijonov evrov na račun švicarskega podjetja Xenoplast, ki je v Ježićevi lasti. "Hernadi in Fazakas sta ključni osebi. Ne vem, zakaj ju tožilstvo ni povabilo kot priče," je povedal Prodanović, ki je napovedal, da bodo prihodnji teden na sodišču predlagali priče obrambe.
Krajši premor med sojenjem
Sanaderjevi odvetniki so morali danes zahtevati krajši premor med sojenjem, potem ko je Sanader začel zastavljati vprašanja, sodnik Ivan Turudić pa ga je opozoril, naj se drži postopka in naj ne zastavlja vprašanj, temveč naj nanje odgovarja. Po posvetovanju z odvetniki je nekdanji premier dejal, da ni imel namena pod vprašaj postavljati avtoritete sodišča.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.