Poslanka Zelenih v italijanski poslanski zbornici Luana Zanella je na italijanske ministre za zdravje, zunanje zadeve in okolje naslovila vprašanje v obliki nujne interpelacije v zvezi z varnostjo Jedrske elektrarne Krško. Poslanka je pozvala pristojne italijanske oblasti, naj v najkrajšem času pripravijo načrt ukrepanja v primeru nesreče v tej elektrarni, k čemur jih zavezujejo predpisi Italije in Evropske unije (EU). V imenu vlade ji je odgovoril podsekretar na ministrstvu za zdravje Antonio Guidi, ki je zatrdil, da je JEK, kar zadeva varnost, povsem primerljiva z jedrskimi centralami v zahodni Evropi, kar je ugotovila tudi Evropska komisija.
Poslanka Zanella se je v interpelaciji, ki jo je podpisal tudi njen strankarski kolega Marco Boato, opirala na podatke italijanske okoljevarstvene organizacije Prijatelji Zemlje oziroma njene deželne delegacije za Furlanijo-Julijsko krajino. Med drugim je zatrdila, da se je v JEK, ki je začela obratovati leta 1983 s petletno zamudo zaradi tehničnih težav, že doslej zgodilo več napak v delovanju. Centrala stoji na potresnem območju in ni gotovo, ali bi zdržala potresni sunek, močnejši od 6. stopnje po Richterjevi lestvici. "Ljubljano, glavno mesto Slovenije, ki leži 50 kilometrov od Krškega, sta v letih 1511 in 1895 že prizadela močna potresa, ki sta jo povsem uničila," je dejala Zanella.
Po besedah poslanke je mednarodna komisija, ustanovljena na zahtevo Avstrije in Italije, že leta 1993 izdala 74 priporočil za izboljšanje varnosti elektrarne. Kljub nepravilnostim v delovanju je slovenska vlada po posodobitvi centrale leta 2000 povečala njeno proizvodnjo za šest odstotkov, kar povečuje tveganje preobremenitve. Poleg tega ima Slovenija le dve začasni odlagališči radioaktivnih odpadkov, določitev stalnega pa so odložili do leta 2024, ko je predvideno zaprtje elektrarne. Ker je JEK le 150 km oddaljena od Trsta in 230 km od Benetk, bi v primeru nesreče radioaktivni oblak v dveh urah dosegel italijansko ozemlje in ogrozil 30 milijonov ljudi, od katerih bi bilo pet milijonov v neposredni smrtni nevarnosti.
Poslanka je opomnila pristojna ministrstva, da jim italijanska zakona iz let 1995 in 2000 nalagata pripravo ukrepov za zaščito prebivalstva, ki ga potencialno ogrožajo jedrski objekti v Italiji in zunaj nje. Oblasti bi morale poskrbeti tudi za obveščanje prebivalstva o teh ukrepih, vendar tega doslej niso storile, kar je v nasprotju z določili EU. Zanella je pojasnila, da je novembra 2004 z delegacijo Prijateljev Zemlje obiskala policijsko upravo v Trstu, kjer so jim potrdili, da ne obstaja načrt ukrepanja v primeru nesreče v Krškem. Slovenski konzul v Trstu Jože Šušmelj pa jim je izročil gradivo o elektrarni in program slovenske vlade za njeno zaprtje leta 2024.
Podsekretar Guidi je v odgovoru poslanki med drugim dejal, da mora Slovenija kot članica EU spoštovati vsa določila unije s področja jedrske varnosti. Že pred njenim vstopom v povezavo je Evropska komisija podrobno spremljala, kako Slovenija izpolnjuje ta merila.
"Komisija je pozitivno ocenila posodobljenje elektrarne med letoma 1998 in 2000 in ugotovila, da je varnost JE Krško primerljiva z jedrskimi centralami v zahodni Evropi," je poudaril Guidi. Skupina strokovnjakov iz vseh članic EU še naprej spremlja delovanje centrale, Slovenija pa je tudi podpisnica konvencije o jedrski varnosti, zato je JEK pod rednim nadzorom. Glede ukrepov v Italiji pa je Guidi povedal, da je civilna zaščita že leta 1996 pripravila načrt ravnanja ob jedrskih nesrečah.
