CGIL, ki je sklical stavko kot protest proti gospodarski, davčni in zaposlovalni politiki desnosredinske vlade Silvia Berlusconija, še navaja, da je stavkalo 80 odstotkov zaposlenih v bolnišnicah, do 60 odstotkov v državnih šolah in 85 odstotkov uslužbencev v letalskem prometu. Zaprta naj bi bila tudi polovica bančnih okenc. Udeležba železniških delavcev je bila 75-odstotna, medtem ko uprava italijanskih železnic trdi, da je vozilo 60 odstotkov vlakov. V rimskem javnem prometu je stavkalo 70 odstotkov uslužbencev, podzemna železnica pa je bila zaprta, tako kot tudi večina državnih muzejev.
Množične manifestacije v mestih
Na delavskih demonstracijah in zborovanjih, ki so jih pripravili v vseh glavnih mestih pokrajin, se je v Milanu zbralo 250.000 ljudi, v Firencah 200.000 in v Rimu 150.000. Osrednja prireditev je bila v Torinu, kjer je 200.000 udeležencem spregovoril generalni sekretar CGIL Guglielmo Epifani. Ocenil je, da je stavka uspela, vlado pa je pozval, naj se odpove reformam delavske zakonodaje, ki jih predvideva Pakt za Italijo. Ta dokument so pred tremi meseci podpisali predstavniki vlade, delodajalcev in drugih dveh največjih sindikalnih združenj, medtem ko ga CGIL zavrača.
"Če je Pakt za Italijo slab, je proračun za prihodnje leto še slabši," je poudaril Epifani, ki je del govora posvetil krizi torinskega avtomobilskega proizvajalca Fiat. Vodstvo podjetja je pozval, naj prevzame odgovornost za prihodnost tovarne in naj ne odpušča delavcev (uprava podjetja načrtuje, da morajo odpustiti kakih 8000 delavcev).
Generalni sekretar CGIL Guglielmo Epifani upa tudi, da bo stavka prisilila vlado k spremembi politike, zaradi katere je po mnenju sindikata v nevarnosti med 260 tisoč in 280 tisoč delovnih mest. Lista očitkov, ki letijo na Berlusconijevo vlado, je dolga, med razlogi za stavko pa sindikat na prvem mestu navaja obrambo 18. člena delavskega statuta, ki ga namerava vlada spremeniti tako, da bi omogočil lažje odpuščanje zaposlenih. Reforma trga delovne sile bo po mnenju sindikata še zmanjšala pravice delavcev in dala več svobode podjetjem pri najemanju in odpuščanju zaposlenih.
Berlusconijevo davčno politiko pa sindikat opisuje z besedami "z eno roko daje, z dvema jemlje". Novi proračun je namreč znižal davke za tiste z najnižjimi zaslužki, vendar je vlada obenem sprejela več zakonov, ki uvajajo številne olajšave za najbogatejše državljane. CGIL tudi očita vladi, da se sploh ne ukvarja s problemom manj razvitega juga države.
Drugima velikima sindikatoma CISL in UIL, ki nista podprla današnje stavke, pa je sporočil, da je to škoda in da sta zamudila priložnost.
Vlada in drugi sindikati skušajo zmanjšati pomen stavke
Generalni sekretar UIL Luigi Angeletti je podatke o visoki stavkovni udeležbi komentiral z besedama: "Nismo opazili." Dodal je, da je bila stavka nekoristna, saj ne bo v ničemer prispevala k spremembi vladne politike.
Tudi predstavniki vlade so izrazili dvom o številkah, ki jih je navedel CGIL. Minister za delo in socialne zadeve Roberto Maroni je zatrdil, da je bila udeležba v stavki skromna, in pozval vse socialne partnerje, naj vladi pomagajo izpeljati Pakt za Italijo, ki je po njegovih besedah najboljši način za oživitev gospodarstva. Predsednik vlade Berlusconi pa splošne stavke ni želel komentirati.
Stavka ohromila promet
Stavka je bila uradno osemurna, vendar so zaposleni v nekaterih sektorjih stavkali ves delovni dan, zato je bila prekinitev dela najbolj opazna v javnem prevozu. Vlaki niso vozili od 9. do 17. ure, zaposleni v letalskem prometu pa so stavkali med 10. in 18. uro.
Na poštah so opravljali le nujne storitve, v drugih dejavnostih, kot so državni uradi, šole in bolnišnice, pa so bile prekinitve dela odvisne od tega, koliko zaposlenih bo podprlo stavko. Stavkali so tudi novinarji, zato časniki v soboto ne bodo izšli.
