Italijanski premier Matteo Renzi, ki je po neuspehu na referendumu o reformi ustave, napovedal svoj odstop, se je zvečer srečal s predsednikom države Sergiom Mattarello, potem ko se je udeležil predvidoma zadnje seje svoje vlade.
Pred tem je po porazu na nedeljskem referendumu o reformi ustave napovedal, da bo predsedniku danes ponudil svoj odstop. Italijani so namreč na referendumu odločali tudi o usodi premierja Renzija, saj je v primeru zavrnitve reforme napovedal svoj odstop.
Na nedeljskem referendumu v Italiji je za ustavne reforme, ki jih je zagovarjal premier Renzi, glasovalo 40,9 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 59,1 odstotka, kažejo dokončni izidi glasovanja.
Premier Renzi je zaradi poraza že ponoči napovedal odstop. "Moja vladna izkušnja se tukaj končuje," je dejal na novinarski konferenci in priznal, da so nasprotniki sprememb dosegli izjemno jasno zmago.
Popoldne je Renzi na Twitterju zapisal, da je za njim težkih 1000 dni in da se zahvaljuje vsem.
Italijanski predsednik po zavrnitvi ustavnih reform poziva k ohranitvi miru
Renzi se je sicer že opoldne sešel s predsednikom države Sergiom Mattarello. Ta je po pogovoru, ki je trajal eno uro, pozval k ohranitvi miru.
"Italija je velika država z veliko pozitivne energije. In zato je nujno, da ohranimo politično klimo miru in medsebojnega zaupanja," je po srečanju dejal Mattarella.
Predsednik je še dejal, da je bila visoka udeležba na nedeljskem referendumu znak "močne demokracije", institucije pa morajo zdaj spoštovati roke.
Kdo bo nasledil Renzija?
Mattarella bo moral odstop sprejeti, obenem pa mandat za sestavo vlade poveriti komu drugemu. Kot možna kandidata se omenjata finančni minister Pier Carlo Padoan in predsednik senata Pietro Grasso. Padoan se zaradi razmer doma danes ne bo udeležil zasedanja evroskupine v Bruslju.
Če poskus oblikovanja nove vlade ne bo uspešen, bo moral predsednik razpisati predčasne volitve, h katerim pozivajo predstavniki desničarske Severne lige in populističnega gibanja Pet zvezd. Redne volitve v Italiji bi morale biti do marca 2018.
Po najbolj verjetnem scenariju, ki ga omenjajo italijanski mediji, bo Italijo do volitev vodila prehodna vlada, v tem času pa bi sprejeli spremembe volilne zakonodaje.
Zanje si prizadevata tako Renzijeva Demokratska stranka kot opozicijska Naprej Italija nekdanjega premierja Silvia Berlusconija.
'Na volitve smo pripravljeni v vsakem trenutku'
Vodja desne Severne lige Matteo Salvini pa je že pozval k takojšnjim volitvam. "Na volitve smo pripravljeni v katerem koli trenutku, kar najhitreje, ne glede na volilni zakon," je dejal in dodal, da si Italija v tem trenutku ne more privoščiti razprave o novem volilnem zakonu.
Tudi vodja populističnega gibanja Pet zvezd Beppe Grillo je zahteval takojšnje volitve. "Italijani morajo kar najhitreje na volišča, najhitreje bo z obstoječim zakonom, Italicumom," je zapisal na svojem blogu.
V skladu z lani sprejetim novim volilnim zakonom, poimenovanim Italicum, bi stranka, ki bi na volitvah članov poslanske zbornice dobila več kot 40 odstotkov glasov v prvem krogu, dobila avtomatično 54 odstotkov vseh sedežev, oz. večinski bonus v primeru zmage v drugem krogu.
Renzi je pred referendumom obljubljal, da bo v primeru sprejetja ustavnih reform zakon omilil, tako da ena stranka ne bi mogla dobiti večine v parlamentu, ne da bi dobila pomemben delež na volitvah.
Zakona v praksi še niso uporabili, je pa tudi predmet presoje ustavnega sodišča. Poleg tega se bonus nanaša samo na poslansko zbornico, ne pa tudi na senat, ki bo s propadom ustavne reforme obdržal vsa obstoječa pooblastila, kar pomeni, da bi utegnilo biti vladanje praktično nemogoče.
Iz sveta izrazi obžalovanja zaradi Renzijevega odstopa
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes izrazila obžalovanje zaradi napovedanega odstopa italijanskega premierja Mattea Renzija, s katerim sta, kot je poudarila, zelo dobro sodelovala. Iz Kremlja pa so sporočili, da je Renzi spodbujal aktiven dialog med državama.
Kot je dejal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert, sta Merklova in Renzi zelo dobro sodelovala, Nemčija pa je podpirala njegovo reformno usmeritev. Obenem pa, kot je dejal, v Berlinu spoštujejo demokratično odločitev italijanskega naroda in bodo tudi naslednji italijanski vladi ponudili partnerstvo in sodelovanje.
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je medtem izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti vladne krize v Italiji. "Rezultate v Italiji spremljamo z zaskrbljenostjo," je v okviru obiska Grčije v televizijskem pogovoru z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom povedal Steinmeier. "Menim, da je Renzi naredil pravo stvar, nujno stvar, a volivci ga niso podprli," je pripomnil. "Seveda ne gre za krizo v državi, gre pa za vladno krizo, ki jo je treba rešiti (...), to ni pozitivno sporočilo Evropi v že tako težkih časih," je še dodal.
Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da spoštuje Renzijevo odločitev, hkrati pa je izrazil upanje, da bo Italija uspela sama premagati krizo.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je dejal, da je bila Renzijeva vloga v italijansko-ruskih odnosih tudi v težkem obdobju zadnjih let zelo pomembna, spodbujal je aktiven in konstruktiven dialog na najvišji ravni. Glede ustavnih reform, ki so jih Italijani na nedeljskem referendumu zavrnili, pa je Peskov dejal, da gre za povsem italijansko notranjo zadevo, zato je nima pravice komentirati.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je prav tako dejal, da je izid referenduma, ki je del demokratičnega procesa, odločitev Italijanov. Dodal je, da referendum nikakor ne bo spremenil položaja Italije v Natu. Poudaril je še, da je cenil sodelovanje z Renzijem pri soočanju z izzivi z juga in vzhoda.
Evroskeptiki zadovoljni z napovedjo Renzija o odstopu
Britanski evroskeptik Nigel Farage, ki je vodil kampanjo za brexit, meni, da je bil referendum "bolj namenjen evru, kot pa ustavnim spremembam". Marine Le Pen iz francoske skrajno desne Nacionalne fronte pa je vodji italijanske desne Severne lige Matteu Salviniju, ki je reformi nasprotoval, in Italijanom "čestitala za zmago".
Nemška stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) italijanski glas proti reformam razume kot temeljno kritiko političnega razreda. Jasen rezultat referenduma kaže očitno nezadovoljstvo državljanov s svojo državo, je menila Alice Weidel iz AfD. Vzrok za to nezadovoljstvo gre po njenem mnenju iskati predvsem v propadli Renzijevi gospodarski politiki. Obenem je dodala, da so več let trajajoče gospodarske krize nekoč močan srednji sloj pogoltnile. Krivdo nosi po njenem mnenju predvsem Evropska centralna banka (ECB) z njeno "katastrofalno denarno politiko". Italija mora le izstopiti iz evroobmočja, je še menila Weidlova.
Kaj so volivci zavrnili?
Ustavna reforma, ki so jo volivci zavrnili, je med drugim predvidevala drastično omejitev pristojnosti zgornjega doma parlamenta, senata, kot tudi njegovo zmanjšanje. Poslanci tako ne bi mogli več tako enostavno rušiti vlad in blokirati sprejema zakonov. Omejila bi tudi pristojnosti deželnih vlad, ki se zdaj pogosto prekrivajo s pristojnostmi vlade.
Renzi je vse do konca vztrajal, da gre pri reformi za zgodovinsko priložnost za modernizacijo Italije, saj bi z njo dosegli večjo politično stabilnost v državi, ki je imela v 70 letih 63 vlad.
KOMENTARJI (124)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.