Parlamentarno razpravo je zahtevala opozicija. Po poročanju naše rimske dopisnice, je Berlusconi, ki je začasno sam prevzel vodenje zunanjega ministrstva, ponovno poudaril proevropsko usmerjenost italijanske zunanje politike. Italijanski predsednik vlade in začasni zunanji minister Silvio Berlusconi je v poslanski zbornici v Rimu danes poudaril, da je položaj Italije v Evropi trdnejši kot kdajkoli. Dodal je, da se z navdušenjem loteva tudi začasnih nalog zunanjega ministra, ki jih bo predal komu drugemu takoj, ko bodo položeni temelji reorganizacije ministrstva. Parlamentarno razpravo o zunanji in evropski politiki vlade je zahtevala opozicija po odstopu prejšnjega zunanjega ministra Renata Ruggiera in Berlusconijevem prevzemu te funkcije. Podobno razpravo je opozicija predlagala tudi v senatu, vendar so jo senatorji vladne večine zavrnili.
Berlusconi se je v več kot polurnem nastopu pred poslanci med drugim zahvalil Ruggieru za dobro opravljeno delo in za korektno vedenje po odstopu. Dejal je, da je zunanji minister odstopil zaradi osebnih razlogov, na kar so poslanci opozicije odgovorili z žvižgi. Kritike svojih političnih nasprotnikov, ki so sledili njegovemu prevzemu nalog zunanjega ministra, je označil kot "veliko hrupa za nič", saj je tudi v prejšnjih mesecih kot predsednik vlade posvetil 60 odstotkov časa zunanji politiki in imel skoraj sto srečanj s tujimi politiki.
Dejal je, da bo njegova vlada pri zavzemanju za Evropo vedno branila italijanske interese. Menil je, da bi morala biti prihodnja Evropa laična, vendar ne brez spomina in duše, zato bi morale pri pisanju bodoče evropske ustave sodelovati tudi verske skupnosti, kot je te dni dejal papež Janez Pavel II. "Širitev Evropske unije naj bo kontrolirana in z uravnoteženim številom novih članic," je nadaljeval Berlusconi in dodal, da sta enoten pravosodni prostor in sistem enotnega zapornega naloga sicer potrebna za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, vendar to ne sme biti izgovor za inkvizitorsko ravnanje in nespoštovanje načela nedolžnosti.
Italija si želi Evropo, v kateri bo vladal red, vendar ne na račun osebnih svoboščin, je poudaril Berlusconi. Na koncu je zatrdil, da je njegova vlada v sedmih mesecih dela izpolnila vse predvolilne obljube in postavila rekord v hitrosti sprejemanja zakonov.
V razpravi, ki je sledila in med katero so poslanci večkrat glasno izrazili nestrinjanje s posameznimi govorniki, je najprej nastopil poslanec Berlusconijeve stranke Naprej, Italija Ferdinando Adornato, ki je podprl premierov govor in se zavzel za Evropo, ki ne bo naddržava, ampak konfederacija združenih držav Evrope. Ignazio La Russa iz stranke Nacionalnega zavezništva je menil, da protivladna manifestacija, ki jo je sklicala opozicija zaradi odstopa ministra Ruggiera, bolj pritiče državi iz tretjega sveta. Dodal je, da se ni nihče zgražal, ko so se nekatere članice EU odločile, da ne bodo sodelovale v projektu skupne valute, medtem ko odstop ministra v Italiji povzroča zaskrbljenost in kritike.
Opozicija napada vlado
Piero Fassino, generalni sekretar stranke Levih demokratov, je Berlusconiju najprej odgovoril, da Ruggiero ni odstopil zaradi zdravstvenih razlogov, ampak zaradi globokega nestrinjanja z vladno politiko. Zahteval je, naj vlada pojasni svoj odnos do evropskih integracij in se opredeli, ali so zanjo nujno zlo ali priložnost za Italijo, kot je menil Ruggiero. Po Fassinovem mnenju je v vladi več ministrov, ki v Evropi vidijo nujno zlo. Na prvem mestu je omenil ministra za reforme in vodjo Severne lige Umberta Bossija, za katerega je Bruselj sovražnik, pred katerim se je treba braniti. Kot protievropskega je Fassino navedel tudi obrambnega ministra Antonia Martina, ki je še pred kratkim trdil, da je uvedba evra nepotrebna, pravosodnega ministra Roberta Castellija, ki je nasprotoval skupnemu evropskemu zapornemu nalogu, in finančnega ministra Giulia Tremontija, ki je nezaupljiv do širitve unije in ob tem pozablja, da na tržišču od Trsta do ruske meje deluje 60.000 italijanskih podjetij, ki se bodo znašla v težavah, če širitve ne bo.
Francesco Rutelli, vodja levosredinske koalicije Marjetica, je Berlusconija obtožil, da je v svojem nastopu skušal zmanjšati pomen Ruggierovega odstopa. Naštel je pomembne prispevke prejšnjih, levosredinskih vlad k izgradnji Evrope in premiera opozoril, da zunanje ministrstvo zahteva celega človeka, ne pa polovični delovni čas tistega, ki slabo vlada šesti najbolj razviti državi sveta. Italija v času pomembnih odločitev v EU potrebuje zaveznike, ne nasprotnike, sicer državi grozi, da bo ostala osamljena v Evropi, ki je naša druga domovina, je končal Rutelli.
Alessandro Ce, vodja poslanske skupine Severne lige, je zatrdil, da je Ruggiero zagovarjal politiko, ki je bila tuja vladni koaliciji Hiše svoboščin. V zvezi s skupnimi evropskimi projekti je menil, da je bil evro vsiljen državljanom, saj denimo Nemčija, Španija in Italija niso izvedle referendumov o tem vprašanju. V tistih državah, kjer so državljani o skupni valuti odločali na referendumu, pa so jo zavrnili. "Smo proti unitarni Evropi, Evropi birokratov in tehnokratov, Evropi socialističnega mišljenja in smo kritični do listine o temeljnih pravicah iz Nice," je poudaril Ce in se zavzel za čimprejšnji prenos pristojnosti na lokalne skupnosti in proti širokim pooblastilom Bruslja.
Fausto Bertinotti iz stranke Komunistične prenove je opozoril na premajhno vpletenost Evrope, ki po njegovih besedah ne obstaja kot politični subjekt, na kriznih žariščih po svetu. Na Bližnjem vzhodu ni prostora za Marshallov načrt, ki ga je predlagal Berlusconi za obnovo Palestine, ker tam divja vojna, je menil Bertinotti. Alfonso Pecoraro Scanio iz stranke Zelenih pa je spomnil, da je bil Benito Mussolini leta 1922 edini predsednik italijanske vlade, ki je prevzel tudi funkcijo zunanjega ministra.
Spor v italijanskem pravosodju
Potem ko se vihar na italijanski politični sceni po odstopu zunanjega ministra Renata Ruggiera še ni polegel, se je vlada italijanskega premiera Silvia Berlusconija znašla v novi krizi, tokrat povezani z italijanskim sodstvom.
Ob začetku novega pravosodnega leta pretekli konec tedna je milanski generalni tožilec Francesco Saverio Borrelli sodnike in tožilce pozval, naj se uprejo pritiskom iz političnega sveta. Pravosodni minister Berlusconijeve vlade Claudio Scajola je zato Borrelliju že zagrozil s tožbo.
Borrelli odgovarja, da ne bi imel težav pri iskanju odvetnika ter da se je pripravljen braniti, dodal pa je, da se sprašuje, česa bi ga lahko obtožili. Predsednik italijanske poslanske zbornice Pier Ferdinando Casini pa je danes pozval k zmernosti in dialogu za rešitev nastalega spora.
Govor milanskega generalnega tožilca Borrellija konec prejšnjega tedna je sprožil pravi vihar v italijanskem političnem svetu. Borrelli je namreč vladajočo večino obtožil, da želi zapreti usta neodvisnemu sodstvu, k temu pa naj bi pripomogla tudi načrtovana reforma sodstva.
Borrelli je bil že leta 1992 vodja skupine milanskih tožilcev, ki so preiskovali korupcijsko afero Čiste roke, ki je zajela vrsto politikov in visokih predstavnikov iz sveta gospodarstva. Preiskava Čiste roke je pripeljala do zloma t.i. prve republike, leta 1994 pa je moral zaradi izsledkov preiskave odstopiti tudi Berlusconi, ki je bil takrat predsednik vlade. Proti Berlusconiju še vedno potekajo sodni procesi zaradi sumov podkupovanja in davčne utaje.
Posvet politične koalicije Oljka v Gorici
V Gorici pa je bil v nedeljo posvet politične koalicije Oljka z naslovom Mi in Evropa. Krajevni politični pripadniki leve sredine, ki je danes v Italiji v opoziciji, so spregovorili predvsem o zapletih, ki jih je za Italijo, predvsem pa za deželo Furlanijo - Julijsko krajino povzročil odstop italijanskega zunanjega ministra Ruggiera.
Posvet je doživel velik obisk predvsem s strani politikov, udeležilo pa se ga je tudi veliko Goričanov. Poslanec Oljke v Rimu Alessandro Maran je bil na posvetu do italijanskega premiera Silvia Berlusconija izjemno trd in je brez ovinkov dejal, da je odstop Ruggiera za "Italijo korak nazaj pri graditvi Evrope, za naše obmejno področje pa še slabše, saj je od obmejnega sodelovanja z bližnjo Slovenijo odvisna naša prihodnost." Tudi slovenski senator v Rimu Miloš Budin je poudaril nujnost Italije, da sodeluje pri izdelavi evropske ustave in evropskih zakonov, da je v prvi vrsti, ko gre za evropske zadeve.
Sicer je bilo na posvetu izrečenih veliko hudih besed na račun goriške desničarske občinske uprave in desničarske deželne uprave, ki zavirata obmejne in čezmejno sodelovanje in izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Predsednik goriške pokrajinske uprave Giorgio Brandolin je celo navedel primer Jeremitišča, kjer goriška občinska uprava noče dialoga s slovenskimi prebivalci, katerim hoče odvzeti domove in zemljo za nepotrebno tovorno postajališče za tovornjake. Na posvetu je prišlo do izraza predvsem dejstvo, da si bo tudi v prihodnosti koalicija Oljka prizadevala za boljše in tesnejše sodelovanje s Slovenijo in za njeno čimprejšnjo vključitev v EU.
